Fiat Croma 2,4 Multijet 20V C.A. Emotion

Oblika, ki ni ne eno, ne drugo…

Croma s preko 4,75 metra v dolžino in preko 1,6 metra v višino ni majhen avto. A kakšen avto je to sploh? Od spredaj deluje kot klasična limuzina. Z boka, kjer je njena podoba (naj)bolj enoprostorska, deluje drugače, a prepriča povsem. Zadaj, kjer položno steklo in visok zadek spominja na karavan, pa to spet ni. Čeprav je. Je vsega po malem. Vseeno, kljub nedefinirani podobi kaj (croma) je, deluje skladno, z danes modno belo barvo, zatemnjenimi zadnjimi bočnimi stekli in velikimi lahkimi platišči še toliko bolj.

Spredaj je čista limuzina…

Znotraj je dilema, kaj croma je, oziroma kaj hoče biti, manjša. Pravzaprav te dileme ni. Spredaj je čista limuzina, z izjemo višjega sedišča. A to je danes v mnogih vozilih običajno. Voznik in sopotnik na izdatno nastavljivih in udobnih sedežih uživata v veliko prostora v vse smeri, največ pa ga je v višino. Voznik si ob izdatno nastavljivem in prijetno odebeljenem usnjenem volanu zlahka najde udoben položaj za vožnjo. Med vožnjo so mu v pomoč dobro berljivi merilniki instrumentne plošče in logično urejena sredinska konzola, z ne prav posrečeno imitacijo lesa. Za pravi občutek prestiža je plastika sredinske konzole preveč plastična, obenem pa radio z majhnim zaslonom in ne povsem posrečeni gumbi in vzvodi klimatske naprave delujejo manj žlahtno kot bi lahko. Spredaj manjka odlagalnih površin, je pa pohvalno, da je kvaliteta obdelave na visoki ravni.

Tudi zadaj je limuzina in to prvovrstna…

Zadaj potnika, tudi tri, pričaka občutek prostornosti in zračnosti, pri čemer je spet (kraljevsko) veliko prostora nad glavami. Izdatno oblazinjena klop nudi poleg udobja tudi dovolj bočnega oprijema. Limuzinska naravnanost, tudi zadaj, pa preprečuje, da bi bila bolj prilagodljiva, zato bomo možnost (posamično) pomičnih ali celo odstranljivih sedežev iskali zaman.

Je tudi povsem zadaj limuzina?

Oblika namiguje na prostoren, prilagodljiv in zlahka povečljiv prtljažni prostor. Morda je kriva zares prostorna kabina in povsem zadaj pričakujemo enako, če ne še večjo prostornost, a temu ni tako. Da ne bo pomote – 500 litrov prostornine v osnovni postavitvi ni malo, dodaten prostor v dvojnem dnu, ki ga pokriva zelo uporaben “prestavljiv pokrov”, ki deluje praktično in domiselno obenem, ni zanemarljivo. Tukaj je še možnost povečevanja prostora z podiranjem naslonjal, a vse skupaj deluje bolj v stilu – naj bodi to dovolj, tisti pa, ki potrebujejo avto za prevoz (velikih) tovorov, pa naj izberejo druga vozila…

Oprema – tukaj je morda največja dilema…

Oprema Emotion že serijsko ponuja dvojno samodejno klimo, parkirne senzorje spredaj, tempomat, zmogljiv avdio sistem, šest zračnih vreč, elektronske pripomočke, če naštejemo le najnujnejše… Z nekaj nad 2.200 evrov doplačil – med drugim za – samozatemnitveno notranje ogledalo, hi-fi sistem Interscope, meglenke, ki osvetljujejo notranjo strank ovinka, dodatne senzorje zadaj, 18-palčna lahka platišča in pnevmatike, ta sicer prinašajo dodatno udobja, a.. Kupec, ki želi, tudi doplačati, danes že uveljavljene napredne (tehnične) rešitve, kot so radarski tempomat, sistem za vizualno pomoč pri parkiranju, opozorilni sistem nenamerne menjave voznega pasu, bo v cromi ostal praznih rok.

Zmogljiv motor in »mehak« samodejni menjalnik

Testno cromo je poganjal predvsem v alfah proslavljeni 2,4-litrski dizelski petvaljnik z 200 »konji«. O motorju same hvale: hipno vžge, se zelo hitro segreje na delovno temperaturo, nikoli, tudi ob priganjanju, ne postane glasen in vedno »obdrži svoje manire« – ves čas ostaja zgledno kultiviran. Zapovrh ponuja še prijetno melodijo, sploh v prostem teku. O menjalniku – šeststopenjski avtomatiki, ki je edina kombinacijska možnost s tem motorjem in se vozilu dobro poda, pa tole: prestavlja izredno mehko, za umirjeno vožnjo dovolj hitro, a zdi se, da »pobere« precej moči in da ambicioznem vozniku ponuja premalo prilagodljivosti in odzivnosti. Poraba: dobrih osem litrov testnega povprečja je glede na velikost, maso vozila ter moč motorja, ugodna.

Na cesti je croma v prvi vrsti (avtocestni) potovalnik

Tudi na področju vozne dinamike in udobja croma ostaja predvsem udobna potovalna limuzina. Dobra zvočna izolacija in smerna stabilnost ter predvsem na udobje »naravnano« vzmetenje najbolj prepriča na dolgih (avtocestnih) poteh. Dobro se obnese tudi na regionalkah, kjer mehko vzmetenje dobro prestreza neravnine, pri tem pa ne dopušča preveč nihanja karoserije. Še najmanj boste v cromi uživali v mestu, saj je rajdni krog izredno velik, široke pnevmatike pa nekam občutljive na globoke cestne jaške. Obenem, kljub prednjim in zadnjim senzorjem, na ozkih parkiriščih croma zahteva nekaj pozornosti. Gotovo pa croma ni avto za ovinkaste ceste, kjer bi z njim lovili desetinke. Menjalnik, tudi v ročnem načinu, bo prepočasen, volan, kljub solidni natančnosti, pa premalo komunikativen. Če se bomo tega vseeno lotili, se vsaj na zavore lahko zanesemo.

Za konec

Tukaj ne bomo odgovarjali na vsa uvodna vprašanja, vseeno pa bomo zapisali, da ne glede na značko na maski hladilnika, croma navduši z neizrazito, pa vendar zelo dobrodošlo potovalno nevsiljivostjo, ki je danes redka. To, da je opreme precej, prostora, vsaj za potnike, zelo veliko in da motor bolj razvaja, menjalnik pa manj, so le dodatni bonusi. Najboljšega prihranimo za konec. Toliko avtomobila za tako (malo) denarja ni moč (zlahka) dobiti.