Fiat Doblo 2.0 Multijet 16v Emotion – Lego panda

SLIKA 01

SLIKA 02

SLIKA 03

SLIKA 04

SLIKA 05

SLIKA 06

SLIKA 07

SLIKA 08

SLIKA 09

SLIKA 10

SLIKA 11

SLIKA 12

SLIKA 13

SLIKA 14

SLIKA 15

SLIKA 16

SLIKA 17

SLIKA 18

SLIKA 19

SLIKA 20

SLIKA 21

SLIKA 22

SLIKA 23

SLIKA 24

SLIKA 25

SLIKA 26

SLIKA 27

Dvoživka

So Fiatovci padli na glavo, ko so iskali imena za svojo modelno paleto? Brez problema bi namreč Dobloja povsem enostavno poimenovali tudi Panda, saj njegov sprednji del nehote podaja medvedje asociacije. Ali pač Cubo, zaradi kubistično kockaste zadnjice.
Svojo karakterno dvojnost izkazuje Doblo že z zunanjostjo. Izjemno všečen kvadratast zadek, ozaljšan z učinkovitim zmanjševalcem poletne pripeke, v obliki konkretno zatemnjenega zadnjega stekla, nadaljuje kockasto linijo preko stranske silhuete vse do zaokroženega ter malce sumljivo oblikovanega, pa vendarle dovolj navihanega sprednjega dela. Pregovorni italijanski estetski čut se očitno vsake toliko časa zna izgubiti takisto, kot malha denarja iz posla s Patriami.

Naključni sobotni opazovalci, ki brezskrbno srkajo kavico v bližnji kavarni, pa prav z zanimanjem opazujejo parkiran Fiat ter se povsem odkrito sprašujejo, kaj se skriva izza drsnih vrat ter zatemnjenih šip. Ugankarske možnosti so povsem izenačene, da voznik na plano privleče ali dolgonogo, svetlolaso, z oblinami obdarjeno italijansko lepotico ali navihano trojico kratkohlačnikov ali pa kompletno slikopleskarsko opremo, skupaj s priročno lestvijo.

Najverjetneje torinski bogovi modelu ne bi delali velike krivice, če bi ga zaradi narave dvoživke želeli poimenovati povsem enostavno … Fiat Rana* (*žaba – ital.).

Rdeča dvorana

Ko se skozi stranski vhod povzpnemo v testnega Dobloja, se nehote prikrade asociacija na velenjsko športno dvorano rdeče barve. Bogato odmerjen notranji prostor, ki nad glavami vseh potnikov ponuja izjemno radodarno zračnost, se je v testnem vozilu šopiril še z okusno višnjevo temnordečo barvo, prekrivajoč sedežne prevleke, vratne obloge ter armaturno ploščo. Rdeča »šminkasta« barva na prestavni ročici pa že postavlja podzavestna vprašanja o pravilni uporabi le te, ob blondinki za volanom …

Praktičnost stranskih drsnih vrat na ozkih parkirnih mestih demantira težkost upravljanja le teh. Manjšim in malo manj manjšim otroškim ročicam predstavlja skorajda nemogoče opravilo. Še hujše se lahko zgodi zadaj, saj bo za uspešno zapiranje prtljažnih vrat potrebnih kar nekaj fitnes minut. Za slednjimi je menda moč položiti kar nekaj blondink ali nekaj večjih kosov bele tehnike – kar je pač vozniku pomembneje. Na zadnjo polico pa bo lahko položil dolgonogo lepotico, skupaj z mikrovalovno pečico, saj je nosilnost police kar 70 kilogramska.

Če že voznika med vožnjo ne bo motila mikrovalovka na zadnji polici, pa bi ga lahko ergonomija sprednjih, sicer gretih sedežev, ki ne ponujajo najbolj naravnega položaja. Kljub temu bo voznik zaradi visokega sedenja zadovoljen z dobrim pregledom nad cestnim dogajanjem, saj bo hitreje in učinkoviteje opazil bližnji redarski radar.

Bofrost melodija

… mi je pričela odzvanjati v mislih, ko sem sedel za volanom dostavljalskega Fiata. Kmalu jo je preglasila pričakovana, malenkost večja glasnost najmočnejšega diesel Multijet motorja v ponudbi, s svojimi 135 konji. Motorna moč z bogatim navorom zadošča tudi pri polno naloženem avtomobilu, vse nekje do zakonsko predpisane avtocestne hitrosti, ko se »izkaže« koeficient zračnega upora, primerljiv z novo BTC poslovno stavbo. Kljub temu poraba vozila ni pretirana, k čemur je pripomogel tudi zelo dobro delujoči ter vozniku povsem nemoteči sistem Start&Stop, prvenstveno namenjen mestnemu »cijazenju«.

Menjalnik z malce daljšimi gibi postane ogret uporabniku prijaznejši, vendar to še zdaleč ne pomeni, da bi nasprotno bil v malce bolj svežem jutranjem hladu tako trd in tog, kot odgovori sina ljubljanskega župana.

Poleg malenkost bolj prisotnega motornega hrupa ter slabše zvočne izolacije podvozja, pričakujočo dostavljalsko naravo spremlja tudi dokaj anemičen volan. Kljub vsemu pa je potrebno pohvaliti vozne lastnosti, ki so presenetljivo izboljšane. Tudi s pomočjo precej dolge medosne razdalje ter več-vodilne zadnje preme, ki je v tem razredu prej izjema, kot pravilo. Udobnost podvozja pa se še posebej izkaže na kakšnem makadamskem cestišču, kjer te na koncu poti obiskovalci pričakujejo z iskrico v očeh, misleč da je prispel … Bofrost.

Chanometer

»I feel very olympic today!**«, je zložno zaklical jamajški četverec v bobu štirisedu ter se z Doblojem odpeljal novim olimpijskim dogodivščinam nasproti. Fiat namreč omenjeno ekipo podpira že od prvega lansiranja Dobloja na trg, v letu 2000.

Zatorej bi tudi vsem nadpovprečno velikim družinam, katerim je prav malo mar nov družinski zakonik, morda lahko bila Fiatova dvoživka več kot zanimiva – tudi če so njihovi odraščajoči sinovi najresnejši kandidati, da že na naslednji olimpijadi nastopajo v formuli ena na ledu. Fiat namreč ponuja na doplačilnem seznamu tudi družinski paket Family, ki vsebuje 7-sedežno postavitev. S tem se ponuja tudi kot odlična in predvsem drastično cenejša alternativa večjim 7-sedežnim enoprostorcem.

Za volanom visokega Dobloja bi bilo moč opaziti tudi kakšnega racionalno razmišljujočega košarkarskega centra. Konkretni dvometraš ne bo občutil nobenega strahu, da bi s poskakovanjem na povprečno luknjastem slovenskem cestišču s svojo glavo povsem nehote prebil streho avtomobila.

Slikopleskarjem normalnih človeških proporcev pa bi zadoščal že šibkejši in predvsem cenejši 105 konjski dieselski 1.6 Multijet, če bi jim že bil prešibak osnovni 95 konjski 1.4 bencinski motorček.

Četudi je v zadnjem času trend, da beli izrivajo rdeče, pa je treba priznati, da je testni dvoživki prav pristajala »šminkasto« rdeča barva zunanjosti, ki je še poudarila medvedjo simpatičnost. Kaj kmalu pa se je v naših glavah že naselila misel, da bi bilo z njim zelo zanimivo obiskati bavarski Legoland …

** Danes se počutim zelo olimpijsko!

Tekst: Chan

Več o Fiatu si lahko preberete na uradni strani in forumski temi