Navzven velik…
Ko smo testnega scuda prevzeli, se nam je takoj zdelpreprosto… velik. Orjak. V beli barvi, z izstopajočimi plastičnimi črnimi obrobami, ki so velikost še poudarjale. Če je prednji del zasnovan moderno, relativno nizko in izgleda po svoje dolg, pa že takoj dobimo vtis, da je kabina prostorna, tudi zaradi velikih steklenih površin. To, da je zadek pri takšnih vozilih ravno odsekan, je pričakovano. Vozilo deluje na moč praktično, prostorno, čeprav še obvladljivo majhno obenem. Za uvod povejmo še, da na prvi pogled bolj malo kaže na to, da je to Fiat, saj le tovarniške značke izdajajo poreklo. Podobnosti z drugimi člani »družine«, celo zamenjave, zato niso povsem izključene.
Navznoter prostoren…
Na testu smo, kot uvodoma rečeno, preizkusili različico z daljšo medosno razdaljo, z devetsedežno notranjostjo. To pomeni, da so tudi spredaj trije sedeži. Pravzaprav je spredaj voznikov sedež in klop, ki je razdeljena na dve sedali. Dostop do sedežev prve vrste skozi klasična vrata je neproblematičen, če vas le ne moti, da pravzaprav na sedež splezate. Ne glede na rast in le omejeno nastavitev volana in sedeža, udobnega položaja za vožnjo ni težko najti. Voznika pričaka pregledna armaturna plošča inpriročno nameščena prestavna ročica. Pogled naprej in na stran je več kot soliden, pogled nazaj pa ovirajo dvokrilna zadnja vrata. Deloma si pri vzvratni vožnji lahko pomagamoz velikimi stranskimi ogledali. Sredinska konzola je urejena, zaradi le osnovne opreme pa pusta, a z dovolj predali in odlagalnimi površinami, da kam z drobnarijami, nikoli ni vprašanje. Tretji potnik spredaj, sedečna sredini, ima na račun izbočene sredinske konzole, vsaj na daljših poteh, premalo prostora za noge. Ostala notranjost; t.j. druga in tretja sedežna vrsta, je zaradi treh sedežev spredaj, opazno ločena, a to ni moteče. Skozi sicer le ena drsna vrata potniki vseh stasov zlahka vstopijo in sedejo na enake sedeže druge in tretje vrste. Težje pridemo do tretje vrste, čeprav se enojni desni sedež v drugi vrsti izdatno umakne. Vseh šest sedežev, pravzaprav dve klopi za dva in dva samostojna sedeža, je mogoče tudi odstraniti. Takrat že tako velik prtljažnik dobi astronomske razsežnosti. Priznati pa je treba, da je tako odstranjevanje, kot pritrjevanje sedežev težaško opravilo. Notranjost je bila v testnem primeru odeta v puste, sive tone plastike in simpatično modrikasto oblazinjenje sedežev. Hvalimo (kljub trem sedežnim vrstam) velikost prtljažnika, prostornost nasploh, veliko odlagalnih površin in kljub trdi plastiki, občutek solidnosti pri izboru materialov. Poleg težko odstranljivih sedežev je moteče tudi, da nimamo s čim prekriti vsebine prtljažnika, da si vsi, razen voznika, na sedežih ne morejo nastaviti nič, razen višine vzglavnika in da je ponekod kvaliteta izdelave zgolj povprečna.
Pod motornim pokrovom… zmogljiv dizel
Scudo je mogoče dobiti s tremi dizelskimi agregati. Dvolitrski 120 »konjski« dizel v nosi lahko v mnogočem pohvalimo. Moči in navora je za nezahtevno rabo zmeraj dovolj. S scudom zlahka vzdržujemo korak z ostalimi v prometu, pa naj bodi to pri speljevanjih izpred semaforjev, ali pri potovalni hitrosti na avtocesti. Le v kolikor bomo pogosteje vozili osem sopotnikov ali vozilo obremenjevali s težkimtovorom, priporočamo močnejši motor. K živahnosti in zmerni hrupnosti veliko prispeva »na dolgo« preračunam šeststopenjski ročni menjalnik. Z nekaj nad devetimi litri v mešanim ciklu je poraba, glede na razred in težo vozila ter način vožnje, še ugodna.
Pa oprema?
Vozilo je imeloizhodiščni paket opreme in ta je skromen. Razen sistemov ABS +EDB, stranskih drsnih vrat, dvokrilnihzadnjih vrat, daljinskega centralnega zaklepanja, servovolana in voznikove varnostne blazine ne moremo našteti veliko drugega. Kljub doplačilu za sovoznikovo varnostno blazino, električno pomičnaprednja stekla, ročno klimatsko napravo, če omenimo le najpomembnejše iz seznama dodatne opreme, smo pogrešali vsaj še radio, parkirna tipala zadaj, boljšo nastavitev sedežev v zadnjih dveh vrstah in prtljažni rolo.
Vozne lastnosti sploh niso tako slabe…
Velikoprostorniki, če jih smemo tako imenovati, so pravzaprav vozila za na dolge proge. Vožnja s scudom je namreč v nekaterih pogledih celo prijetnejša od vožnje v drugih vozilih. Dobra preglednost na vse strani, visoko sedenje, velike steklene površine, dovolj natančen volan, dobra zvočna zatesnitev, udobno vzmetenje tako pri praznem kot polnem vozilu in natančen menjalnik, naredijo vožnjo ne stresno in prijetno. Začuda je skoraj dve toni težak kombi tudi na zavitih podeželskih cestah ali pri bolj dinamični vožnji presenetljivo suveren. Le v mestu, ali na ozkih parkiriščih, odsvetujemo »tlačenje« v vsako luknjo. Ne samo zato, ker avto meri več kot pet metrov v dolžino in skoraj dva v širino. Tudi zato, ker je rajdni krog velik. In ob močnejšem vetru lezmanjšajte hitrost. Velika bočna površina vozila takrat namreč deluje kot jadro.
Pod črto
V tem segmentu vozil je poleg scuda, na voljo še cela kopica konkurentov: Od tojčkov že omenjena expert in jumpy ter renault traffic, morda še bolj prestižna volkswagen multivan in mercedes-benz viano in šekakšen bi se našel. V scudov plus govori prostornost, dober motor in udobna vožnja. Oprema je skromna, preglednost povprečna in na trenutke si prav res zaželimo več prestiža. Vozilo priporočamo vsem, ki vozijo nezahtevne potnike, občasno vozilo spremenijo tudi v dostavnik in jim prestiž, ali bogatejša oprema ne pomeni veliko.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Fiat Scudo Combi 2,0 Multijet 120 Standard"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
136 KM močan dizel
Kaj ima sploh Scudo še močnejši agregat???