Ford C-MAX je drugačen…
Sej ne vem, če oblika (u)kroji cel avto, a vseeno odločilno prispeva k prepoznavnosti. Drzna oranžna barva – Ford ima za C-MAX-a na zalogi še več, vsaj v tem razredu dosedaj neuporabljenih, drznih barvnih odtenkov, dodatno prispeva k dinamični zunanjosti. Priznam, Ford se je pri obliki potrudil in uspelo mu je. C-MAX mi je všeč iz kateregakoli kota ga gledam, dopadljiva so platišča in nizkopresečne 17 palčne pnevmatike (preseka 50), še najmanj pa so mi všeč zadnje luči, ki so kopije tistih iz večjega S-MAXa. Ah, to klestenje stroškov…
Spredaj se počutim utesnjeno…
Ampak res! In to ni zgolj moje opažanje. Močno proti potnikoma izbočena sredinska konzola deluje preveč masivno in v njenem spodnjem delu preopazno posega v prostor za noge. V višino, ali za ramena je prostora dovolj. Sicer pa, športna grafika merilnikov, za enoprostorca povsem netipično – berite, prijetno nizko sedenje in, z izjemo težko dosegljivih stikal na vrhu sredinske konzole, posrečena ergonomija. Naj zapišem še, da je gumbov in stikal precej, tako na zgornji meji prijetnosti.. »Infotainment center« deluje »ko šus«, če smo »tehnofrik«, sicer priporočam branje navodil, berljivost zaslona pa je vseeno odlična. Pohvalim naj še, da je odlagalnih površin veliko.
… zadaj me navdušuje prostornost in prilagodljivost…
Ford za novo generacijo C-MAX-a ni spreminjal že poznane rešitve treh pomičnih sedežev. Te je namreč moč tudi povsem odstraniti, a zdi se mi, da so pri uporabnosti naredili korak dlje. Sistem omogoča, da stranska sedeža, po odstranitvi sredinskega, potisnemo nazaj in proti sredini. Tako, na račun zmanjšanja prtljažnika dobimo morje prostora, predvsem v dolžino in širino. In res deluje natanko tako, torej prepričljivo in uporabno.
… povsem zadaj pa bo za prtljago cele družine morda že tesno…
Če rabimo ogromen prtljažnik, potem je bolje izbrati S-MAX, ali celo Galaxy, drugače pa bo šlo. Svetujem, če je za zložit gora prtljage, bolj skrbno zlaganje ali pa npr., da doma pustite tisti velik bager, ki ga nadobudnež hoče na vsak način vzeti in ga raje prepričajte s kakšno manjšo igračo. Pohvalno visoko odpirajoča vrata so uporabna prednost, že omenjeno preprosto odstranjevanje sedežev pa tudi C-MAX-a pripravi za prevoz večjega hladilnika.
Nekaj bombončkov za vmes…
Všeč mi je, da je avto res solidno izdelan. Da so materiali, čeprav več kot le ponekod plastični, kvalitetni. Všeč mi je tudi, da je povezljivost avdio sistema in telefona enostavna in da je brezkontaktni ključ res takšen – brezkontakten.
Titanium kot top oprema ne razočara, pa vendar…
Če le pomislim, da je bilo doplačil ob top opremi za preko poltretjega tisočaka, med njimi pa, vsaj zame, le kadilski paket brez smisla (doplačilo 40 evrov), potem se sprašujem, ali morda tudi Ford ne povzema politike »premium Nemcev«.. Najprej zaslužiti s prodajo avta, potem pa še ob nakupu opreme zanj. Tako hudo sicer (še) ni, pa vendar…
Gotovo najbolj uravnotežen bencinski pogon v ponudbi…
Me je prepričal z zmogljivostmi – dobro vleče iz najnižjih vrtljajev in se rad vrti, obenem pa ostaja kultiviran in lepo zadušen. In s porabo tudi. Očitno je »downsizing« prava reč, še posebej za bencinske agregate, kjer zmogljivosti ne plačujemo na črpalki. Ob silovitem priganjanju 1.6 turbo precej »pije«, z le nekaj več zadržanosti pa sem bil še zmeraj med hitrejšimi, obenem pa prijetno varčeval z gorivom.
… se odlično ujame z ročnim menjalnikom…
Ta teče kot namazano in je zelo dobro stopnjevan. Zaradi veliko navora, ki je na voljo v širokem območju vrtenja sem, sploh ko se mi ni mudilo, navzgor prestavil kar direktno iz četrte v šesto prestavo in avto je vseeno suvereno vlekel.
Na cesti pa je kralj in hitri sel obenem…
Kralj, ker je zmeraj nad mejo, kjer bi mu očital neudobje, čeprav so že omenjene pnevmatike največji krivec za občasna stresanja potnikov. In hitri sel, kot prispodoba za avto, ki se z lahkoto iz pohlevnega enoprostorca prelevi v dovolj konkurenčnega, da po ovinkih preseneti tudi kakšen manjši, občutno bolj zavojem zapisan avtomobil. Volan vedno ponuja dovolj informacij, kaj je pod kolesi, zavore pa ostajajo prepričljive, četudi jih mučim netipično za enoprostorca.
Še dvoje – doplačilna sistema nadzora mrtvega kota in polsamodejnega parkiranja delujeta odlično. Prvi je med vožnjo, sploh na avtocesti, »vedno na pravem mestu«, slednji pa, z nekaj privajanja, zgledno bočno parkira. Za pomoč potrebuje le nadzor plina in zavore, volan suvereno vrti kar sam.
Pod črto
Med konkurenco, ki je v tem razredu ni malo, tale C-MAX izstopa z voznimi užitki, zmogljivim motorjem, ki ni požrešen, odličnim menjalnikom in obliko, ki drzno govori, da hoče biti najbolj športen med kompaktnimi enoprostorci. Ni med največjimi, tudi najbolje opremljen ne.. Oboje pa znajo dobro »poservisirati« pri Fordu in potem… Ja, potem je neizpolnjenih želja zelo malo.
Tekst in fotografije: surda
Povezave:
1. Uradna stran: Ford C-MAX
2. Test na avtomobilizem.com: Ford Grand C-MAX
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Ford C-MAX 1.6 Ecoboost – Pravi prijem"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Lepota…
c-max grande s tem motorjem in z drsnimi vrati bi bil trenutno zame best buy.. Drugače pa dober opis.
135 konjev že pri 3500 rpm
Družinski enoprostorec s 432l prtljažnega prostora? V katerem se “prijetno” nizko sedi? Ne razumem, s komer koli se pogovarjam bi kupil enoprostorca predvsem zaradi velikega prtljažnika in visokega sedenja. Če tega C-Max ne ponuja zakaj potem ne bi raje vzel kar Focusa? Tole izgleda bolj poskus v stilu Golf Plus kot pravi enoprostorec. Za avtorja teksta je ta avto sicer lahko 8.7, a glede na vse napisano ne izgleda kot potencialni kupec. Nasprotno za razred potencialnih kupocev tole izgleda največ 6.0. Bomo videli v praksi, če se bo to kaj prodajalo.