Brez nepotrebnih eksperimentov
Pri najstarejšem avtomobilskem proizvajalcu so že s prvo generacijo modela GLC, ki se je pojavila na trgu leta 2015, zadeli žebljico na glavico. Duhovni naslednik škatlastega GLK je bil namreč ravno pravih razmerij (srednje velik SUV), s svojo športno elegantno zunanjo obliko pa je bil dovolj všečen večini, da je v trenutku postal prodajna uspešnica. Seveda pa je imel pri tem – roko na srce – precej zaslug tudi malce bolj gosposki lesk značke na maski avtomobila, ki še vedno privablja precej več poželjivih pogledov, kot pa kakšna … o, moj bog … Mazdina. Pa četudi zna slednja novemu GLC-ju precej bolj dihati za ovratnik, kot bi si to inženirji v Stuttgartu želeli. A več o tem malce kasneje.
Kakorkoli že, ko so pri Mercedes-Benzu risali novo generacijo križanca, nikakor niso želeli odkrivati tople vode, zato deluje na hitro kot detajlno prenovljena prva generacija. Vsekakor lahko govorimo zgolj in samo o oblikovni evoluciji. Ostro oko bo vseeno uzrlo malce bolj ostre poteze na sprednjem delu (npr. žarometi, večje reže hladilnika na sprednji maski, …), kdor pa se bo okrog njega sprehajal še z metrom, bo brž ugotovil, da je še za 6 cm daljši od predhodnika ter za 4 mm nižji.
Novi GLC tako še vedno spada med simpatičnejše predstavnike srednje velikih SUV-jev, pa čeprav ne ponuja tolikšne oblikovne drznosti kot nekateri bližnji konkurenti (npr. Lexus, DS, nenazadnje tudi Volvo in Land Rover). Zlobni jeziki bi ob tem pripomnili, da gre zgolj za napihnjen razred C in da deluje malce preveč generično. Za dodatno dozo mikavnosti sicer poskrbi dobrih 5 tisočakov in pol cenjen paket AMG, ki ustvari nekaj dramatičnosti (19-pačna platišča, večji zavorni koluti, več kromiranih detajlov). A žal prinese tudi za odtenek pretrdo (športno) podvozje, ki nekako ne spada k osnovni filozofiji družinskega križanca. Razen seveda, če bi govorili o kakšni popoprani čistokrvni različici AMG!
Vsekakor pa še vedno spada med tiste moderne cestne »terence«, ki že na zunaj izžarevajo voznikov aktivni življenjski slog in prefinjeno individualnost ter dejstvo, da imajo njihovi lastniki tudi nekaj pod palcem.
Po poteh razreda C
Kot smo videli že pri najnovejši generaciji razreda C, tudi GLC precej več novosti odkrije znotraj kot pa zunaj. Notranje okolje je sicer – povsem pričakovano – v veliki meri povzeto po »nižjeraslemu« sorodstvu (razred C in deloma tudi kraljevski razred S), kar prinaša med drugim dosti digitaliziranih rešitev.
Za eno čudovitejših se izkaže 30,2-centimetrski osrednji zaslon multimedije, ki se ponaša z resnično dovršeno grafiko (npr. detajli v navigaciji) ter vrhunsko odzivnostjo. Pri čemer celo upravljanje klimatske naprave preko zaslona na dotik ni tolikanj moteče kot pri nekaterih drugih proizvajalcih. A če sem povsem iskren, se fizičnega gumba vseeno ne da nadomestiti – in pika. Vseeno pa cel sistem deluje dovolj tekoče in intuitivno, da se ga bodo lahko brez težav privadili celo starejši uporabniki, ki so sicer v veliki meri najbolj resni kupci Mercedesovega križanca, pa četudi se digitalizacije branijo kot jezuiti patra Rupnika.
Malce manj simpatij si zasluži škripajoča plastika na posameznih mestih (npr. pri zračnikih), ki nikakor ne spada v tako drag avtomobil, ter cenen izgled »klavirske« črne plastike na osrednji konzoli. Vsekakor srčno upam, da bodo kapacitivni drsniki na volanu (npr. za upravljanje hitrosti tempomata in glasnost) kaj kmalu odromali na smetišče zgodovine, saj so neverjetno nepraktični. Ob potnih prstih (npr. poleti) je namreč upravljanje z njimi skoraj nemogoče, pri čemer bi znali imeti posebne težave s tem že osebki z malce manj nežnimi rokami.
Kritiko si obenem zasluži tudi prodajna politika proizvajalca, saj je potrebno pri dani ceni vozila (več kot 60 tisočakov za osnovno verzijo) še vedno doplačati za samoumevne pripomočke, kot so brezstični ključ, radarski tempomat (!), sistem za zaznavo mrtvih kotov, ipd. Premijskost mnogi dandanes povezujemo s čim drugim (npr. s kakšnimi nadstandardno luksuznimi elementi v obliki voljnejšega sedežnega usnja, ipd.) kot s številnimi doplačili za takšne malenkosti, ki jih med serijsko opremo najdemo že pri Suzukiju Swift in Toyoti Yaris!
Glavni protagonist
Čeprav tudi pri znamki trikrake zvezde čedalje bolj stopajo v ospredje modeli s priloženimi kabli v prtljažnem prostoru (ne, to niso vžigalni za akumulatorje), pa bo verjetno velika večina še vedno raje pogledovala k verzijam, na katerih se blešči črka »d«. Pri tem stavim, da bo tako vse do prelomnega leta 2035!
Različica z oznako 220d, ki naj bi veljala za najbolj zaželeno, sicer združuje znani dvolitrski štirivaljnik z blagim hibridnim sistemom (zagonski alternator, ki pomaga pri pospeševanju), kar prispeva dodatnih 17 kilovatov moči in 200 Nm navora. Omenjeni turbodizel se ponaša z izjemno uglajenim ter dovolj energičnim delovanjem, pri čemer podaja moč precej zvezno že od 1.500 vrtljajev dalje. Res pa zaradi dokaj zveznega podajanja moči nikdar ni pretirano eksploziven, kot bi to morda kdo pričakoval od konjenice pod motornim pokrovom.
Svojo dizelsko naravo razkrije šele ob polni obremenitvi (npr. ob malce bolj navdahnjeni vožnji navkreber), drugače pa je vseskozi neverjetno zvočno decenten (odlična izolacija kabine!). Pri tem ne bodite presenečeni, ko ga na mestu skoraj ne boste slišali! Za prenos moči skrbi izvrsten 9-stopenjski menjalnik z zelo nezaznavnim in mehkim delovanjem.
Poraba goriva tokrat ni presegala 6 litrov in pol, kar pa je bilo sicer moč doseči tudi s podobno veliko Mazdo CX-60, v kateri se je vrtel dobrih 50 »konjev« močnejši šestvaljnik. In ravno omenjeni japonski model se je tokrat izkazal za precej bolj resnega konkurenta, kot bi si kdo mislil po lesku značke. Pri Mercedesovem »bestsellerju« namreč ravno manko svilnatega zvoka šestvaljnika, čemur se lahko zahvalijo uradnikom v glavnem mestu Belgije, nekako odščipne tisti prepotrebni delček premijskega pridiha, ki ga ne morejo popraviti niti prefinjeni hibridni pogonski sklopi. Žal! Omenjeno trditev bom popravil šele ob dokončni implementaciji električnih pogonov, ko ne bo več na voljo klasičnih motorjev na notranje zgorevanje!
Med vožnjo pokaže Mercedesov glavni prodajni protagonist obilico talenta, saj je med ovinki neverjetno lahkoten, k čemur najbolj prispeva vzorno natančen volanski mehanizem, ki je ravno prav obtežen. Morda je le v športnem načinu za odtenek pretežaški v skrajnih legah in ne ponuja toliko povratnih informacij kot najbližja bavarska modro-bela konkurenca. A vseeno spada med boljše primerke svoje vrste.
AMG paket s športnim podvozjem sicer prinaša več dinamike v hitreje voženih ovinkih, a žal tudi malce preveč »pretresljivih« na tistih mestih, kjer že dolgo ni bilo izvedeno javno naročilo za sanacijo cestišč. K osnovni filozofiji Mercedesovega SUV vsekakor bolj sovpada nekoliko manj čvrsto podvozje, če proračun dopušča, pa na ceniku obkljukajte Airmatic zračno vzmetenje. Vredno vsakega centa.
Glavni na vasi?
Pri znamki, ki jo že od nekdaj obožujejo politiki, vladarji, podjetniki ter takšni in drugačni zvezdniki, želijo tudi z novo generacijo modela GLC ostati med glavnimi v tisti vasi, kjer si najbližjo družbo delijo s sosedi iz Münchna in Ingolstadta. Ali jim bo to tudi uspelo, bo v veliki meri odvisno od cenovne pozicioniranosti, ki pa je vsaj v tem trenutku malce preveč samozavestno nastavljena. Še posebej v primerjavi s predhodno generacijo, ki je bila opazno cenejša! Vsekakor čakamo na kakšen konkretnejši popust.
Vseeno je novi GLC eden najbolj suverenih predstavnikov srednje velikih križancev in pri njem le stežka najdemo kakšno resnejšo napako. A če sem povsem iskren, tudi rivali z malce manj imenitnim leskom značke (že prej omenjena Mazda CX-60, pogojno tudi Hyundai Santa Fe in Kia Sorento) postajajo čedalje bolj prepričljivi in so na določenih področjih skoraj že povsem ulovili (ter celo prehiteli) prenekaterega predstavnika t.i. premijskega razreda. Pa če vam je to všeč ali ne! Res pa je bleščanje Mercedesove zvezde še vedno dovolj močno in izdatno, da zna marsikoga dovolj oslepiti, da niti ne opazi prej omenjenih tekmecev.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "GLavni"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Odličen avto. Ko bom bil velik, ga bom kupil.
“Cijena? Sitnica!”