Honda Accord Tourer 2,2 i-DTEC Executive

Bolj skladen in privlačen Za razliko od limuzinske različice, ki je v primerjavi s prejšnjim modelom dobila malce bolj oglat in “mišičast” videz in ob tem ohranila prvotni imidž, pa se pri karavanu zdi, da ne želi, da bi ga kakorkoli povezali s svojim predhodnikom. Precej vagonski izgled prejšnjega tourerja je zamenjal veliko bolj dinamičen zadek z bolj položnim zadnjim steklom. Proti zadku padajoča streha in že omenjeno bolj položno zadnje steklo sicer zelo blagodejno delujeta na oblikovno skladnost, a že na prvi pogled dajeta slutiti, da nista prizanesla prtljažnemu prostoru. Premium notranjost To, da je Honda stereotipski japonski proizvajalec, ki prednjači v napredni tehniki in včasih, zlasti na pogled, že s skoraj vesoljsko oblikovanimiizdelki, so nam njeni inženirji dali ponovno jasno vedeti že z zadnjo generacijo civica. Pri oblikovanju accordove armaturne plošče sicer niso šli tako daleč kot pri civicu, a kljub temu množica gumbov in stikal, ki so dobesedno posuti tako na volanskem obroču kot na sredinski konzoli, deluje skoraj malo zastrašujoče in zahteva nekaj privajanja. To privajanje pa ne traja dolgo, saj kmalu ugotovimo, da je, kljub ne ravno “nemško” racionalni zasnovi, vse skupaj logično razporejeno in do uporabnika bolj prijazno, kot se zdi ob prvem stiku z avtomobilom. Željo po nastopanju v premijskem razredu kaže ta honda tudi s kakovostnimi materiali, ki so z izjemo trde plastike, ki obroblja sredinsko konzolo, prijetni tako za oko kot na otip. Velikodušno odmerjena sprednja sedeža sta zelo udobna, obenem pa ponujata tudi dovolj bočne opore ob bolj dinamični vožnji. Malce drugačna zgodba je v drugi vrsti, kjer je položaj sedenja sicer udoben, bolj skromno pa je odmerjen prostor za kolena. Delček krivde za to nosi že oblika armaturne plošče, ki se v loku zliva v sredinsko konzolo in prisili višje rasle potnike, dapomaknejo sedež nazaj proti zadnji klopi, kriva pa sta tudi sama foteljsko zasnovana sprednja sedeža, ki s precej debelim hrbtnim naslonom zasedeta več prostora, kot bi bilo potrebno. Ko se z enostavnim pritiskom na gumb daljinskega upravljalnika dvignejo električno gnana vrata, se slutnje o zgolj povprečni velikosti prtljažnega prostora potrdijo še v večji meri, kot bi pričakovali. S 406 litri osnovne prostornine le-ta namreč ponuja približno 100 litrov manj prostora od neposrednih tekmecev. Kljub enostavnem zlaganju zadnjih sedežev, ki omogočajo pridobitev dodatnega prostora z ravnim dnom, pa je njegova uporabnost omejena, saj je precej ožji v ravnini zadnjih sedežev in tako onemogoča prevoz večjih predmetov. Slednje najbrž ne bo zmotilo poslovnežev z usnjenimi kovčki, ki bi jih Honda z novim accordom rada privabila, le-ti pa bodo gotovo veseli sistema za samodejno odpiranje oziroma zapiranje prtljažnih vrat, ki poleg praktičnega vidika prinašajo tudi nekaj prestiža iz višjih razredov. Spodoben turbodizel z dobrim menjalnikom Čeprav se bencinski motorji počasi vračajo, so zaradi gospodarnosti v večjih karavanih še vedno bolj priljubljeni sodobni turbodizli. Tako je tudi pod pokrovom testnega tourerja veselo rezgetal 2,2-litrski dizelski stroj podkrepljen s turbo puhalom, ki je malce močnejši od predhodnika in razvije 110 kilovatov (150 KM) ter 350 Nm največjega navora. Če so, v še ne tako oddaljeni preteklosti, motorji s 150 konjiči v tem razredu spadali med močnejše, pa so v sodobnih avtomobilih, ki so vse večji in težji, že skoraj nujno potrebni za spodobne zmogljivosti. To velja tudi za 2,2-litrski agregat, ki v skoraj 1.650 kilogramov težkem avtomobilu sicer dovolj dobro “vleče” že od nizkih vrtljajev tako, da ne deluje podhranjeno, kljub temu pa njegovih zmogljivosti ne moremo opisati s presežniki. Zelo dobro oceno si zasluži šeststopenjski ročni menjalnik, ki navdušuje z natančnostjo delovanja in s kratkimi hodi prestavne ročice opominja na dinamični značaj japonske znamke. Edino, kar lahko pogonskemu sklopu očitamo, je malce grobo delovanje pred dosegom delovne temperature, sorazmerno hrupnost ter ne ravno skromna poraba, ki je na testu znašala 8,6 litra na 100 prevoženih kilometrov. Udobje in dinamičnost z roko v roki Novi karavanski accord je eden od tistih avtomobilov, ki v sebi uspešno združujejo udobje in dinamične lastnosti. To pa je kot naročeno za ljudi, ki se veliko vozijo in se zato udobju ne morejo odpovedati, obenem pa tudi radi vozijo in uživajo v vodljivosti in stiku z avtomobilom. Prvemu pogoju accord zadosti z dovolj mehkim vzmetenjem, ki lepo blaži udarce tudi pri vožnji čez večje neravnine, drugemu pa z dokaj neposrednim volanskim mehanizmom, ki voznika zgledno zalaga s podatki o dogajanju pod kolesi ter nenazadnje z že omenjenim športnim delovanjem menjalnika oziroma mehanizma njegove prestavne ročice. Le redki ponujajo toliko opreme v paketu Dostavek executive v imenu pomeni opremo, nad katero bi se tudi bolj zahtevni uporabniki težko pritoževali. Poleg popolne elektrifikacije, tempomata in kakovostnega usnjenega oblazinjenja, le-ta namreč vključuje tudi vrhunski avdio sistem, navigacijsko napravo (s katero si v Sloveniji žal še ne moremo pomagati), tipala za pomoč pri parkiranju spredaj in zadaj, ne manjka pa niti kamera za pomoč pri vzvratni vožnji s širokokotnim objektivom. Za konec Prvi vtis o zamenjavi praktičnosti in uporabnosti z ugledom in prestižem na vrhu accordovih prioritet je skozi test nedvomno dobil potrditev. Privlačna zunanjost, sodobna in zanesljiva tehnika, kakovost materialov in izdelave ter bogata in prestižna oprema so lastnosti, ki jih premium avtomobil ali tisti, ki to želi biti, gotovo mora imeti. Edino kar v tem razredu ni prav nujno potrebno (čeprav je dobrodošlo) je posebna uporabnost in prilagodljivost. In prav vse to novi accord tourer ima, oziroma nima.