Origami
Nekako smo se že kar navadili, da predstavlja Hondina ikona, ki jo sicer videvamo na cestah v desetih reinkarnacijah že dolgih 45 let, v zadnjem obdobju malce bolj ekstravagantno popestritev »Golfovega« razreda. Pri čemer velja za pionirja tovrstne oblikovne avantgarde njegova osma generacijska nadaljevanka, ki je ob prihodu na trg pred 12 leti poskrbela za pravo malo revolucijo. S svojo precej futuristično obliko, zaradi katere je bil avtomobil videti kot križanec med Knight Riderjevim K.I.T.T.-om in RoboCopom, je predstavljal precejšen oblikovalski odklon v svojem segmentu.
S tovrstno oblikovalsko filozofijo, pri kateri nikakor ni prostora za brezbrižnost (beri: ali ti je totalno všeč ali pa sploh ne), nadaljujejo tudi pri najnovejši verziji. Kar pa deluje v teh časih, ko velika večina avtomobilskih proizvajalcev, vsaj v tem delu trga avtomobilov, posega po čedalje bolj šablonskih rešitvah (spomnite se zgolj novega Hyundaija i30), kot precej pogumna odločitev. A vendarle: mar avtomobilski trg res potrebuje še enega »Golfa«?
Zadnja generacija Hondinega Civica, pri katerem imaš sicer nek čuden občutek, da so med njegovim ustvarjanjem črpali navdih tudi iz starodavne japonske veščine zlaganja papirja, tako velja za enega najmanj uniformiranih tovrstnih avtomobilov. Nenazadnje tudi zato, ker s svojimi zunanjimi merami (v dolžino ga je za kar 25 centimetrov več od Golfa!) dodobra izstopa iz povprečja in obenem rahlo sramežljivo sili celo razred višje (npr.Citroën DS5 je zgolj centimeter daljši!). Slednje se preslika tudi v njegovo notranjost, kjer ponuja precej prostorninskega razkošja, kar se še najbolj pokaže v radodarno odmerjenem prtljažnem prostoru.
A še največ navdušenja (ali, če želite, zgražanja) predstavlja njegova nekonformistična oblika, ki že na daleč sporoča, da ne gre zgolj še za eno … Toyoto. Že v povsem serijski opravi, pri kateri še najbolj v oči padeta nastopaški izpušni cevi, deluje bolj popoprano kot marsikateri renomirani vroči kompaktnež. Pri čemer moja opazka še najbolj leti leti na kakšen Golf R ter Leona Cupro. Hkrati se poraja precej resno vprašanje – kaj, za vraga, so potemtakem sploh lahko še nataknili na najbolj hitro in drzno različico Type-R?!?
Na varni strani
Kdor ob pogledu na Hondino »vesoljsko ladjo« pričakuje, da se bo tudi za njenim volanom počutil kot kapitan Kirk na poveljniškem mostu, bo morda malce razočaran. Novi Civic je namreč znotraj oblikovan dokaj tradicionalistično, notranjost deluje precej bolj umirjeno in prečiščeno kot pri predhodniku – spomnite se zgolj na neobičajne dvojne merilnike ter posamezne elemente, ki so spominjali na glasbene stolpe Aiwa iz devetdesetih let preteklega stoletja. Tudi zaradi tega je postal bistveno bolj podoben ostalim konkurentom v tem segmentu, brez da bi se ponašal s kakšnimi posebej unikatnimi interiernimi rešitvami. Zato nikar ne bodite presenečeni, če vas bo kdo z zadnje klopi vprašal, če gre za novi … Hyundai! Okej, le slovenska glasovna opozorila (npr. za nepripet varnostni pas, ipd.), ki jih pozna novi Civic, delujejo v tem segmentu še vedno precej unikatno.
Nova generacija je izgubila tudi prepoznavno in inovativno »magično« zadnjo klop, ki pa – vsaj pri meni – nikdar ni veljala za kaj prida uporabno pogruntavščino. Vseeno je pri novem Civicu moč najti vsaj eno unikatno domislico: vstran zlagajoči se prtljažni rolo. Roko na srce, vse do konca preizkusa mi ni uspelo razvozlati smiselnosti tovrstne rešitve.
Deseta generacija Civica je dodobra napredovala na vseh ostalih področjih, pri čemer si še posebno pohvalo zasluži izboljšana voznikova ergonomija. Tako po novem, vsaj pri priklicu osnovnih podatkov potovalnega računalnika (npr. poraba goriva, ipd.), ne potrebujemo več poglobljenega branja navodil za uporabo, kot je bila to praksa še pri predhodniku. Voznik pa bo, v primerjavi s predhodnima dvema generacijama, hkrati lahko pohvalil še nižji položaj sedenja, ki (končno!) spet ponuja tiste malce bolj športne občutke, ki smo jih bili vajeni pri Civicih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. In daje tisti neopisljivi občutek, da je voznik zopet v središču dogajanja.
Kot smo v zadnjem času že vajeni od japonskih proizvajalcev, se prostor za izboljšave najde pri info-zabavni enoti, ki bi lahko bila za odtenek bolj intuitivna ter imela vsaj en fizičen gumb (npr. za glasnost).
Dovolj hiter
Glede na to, da Civicova zunanjost v smeri vročih kombilimuzin že sama po sebi kliče po kakšnem malce bolj predrznem pogonskem sklopu pod motornim pokrovom, bi bil kar greh, če bi vanj tlačili kakšen pretirano varčen (beri: podhranjen) agregat. Zatorej pozabite na osnovno verzijo v ponudbi v obliki trivaljnega mlinčka, saj – za vraga – govorimo o Hondi, ne pa o kakšni Toyoti! Da dizla, ki v Civica pristaja podobno kot usnjeni sedeži v Dacio, niti ne omenjam …
Tako velja (vsaj v tem trenutku) za najbolj optimalno motorizacijo 1,5-litrski bencinski agregat, ki mu pri dihanju pomaga turbinski polnilnik (ne, tudi Honda nima več »atmosfercev« v ponudbi), in v katerem rezgeta kar 182 razigranih »konjičev«. Resda med vožnjo, zaradi ne preveč glasnega delovanja ter precej zveznega podajanja moči skozi široko območje vrtljajev, nimaš občutka, da se v njem skriva tolikšna konjenica. A verjemite mi, agregat je povsem dovolj pobalinsko živahen ter ponuja, skupaj z odličnim ter izredno natančnim šeststopenjskim menjalnikom kratkohodnih manir, izjemno uživaško kombinacijo. Vseeno pa naj velja opozorilo, da kakšnih rekonstrukcij hitrih in drznih sekvenc iz filmov s tovrstno motorizacijo raje ne izvajajte! Počakajte na prihajajoči Type-R.
Pa saj za vozne užitke ni potrebno, da pod motornim pokrovom brca vsaj 300 podivjanih žrebcev. Ne, novi Civic zna pričarati nasmehe na ustnicah zgolj s pomočjo prepričljive vozne dinamike, ki je še malenkostno napredovala od prejšnje generacije, pri čemer si še posebno pohvalo zasluži natančen in dovolj neposreden volanski mehanizem (dobra dva zavrtljaja med skrajnima položajema), ki kar kliče k hitenju med ovinki.
S tem predstavlja enega najbolj vozno uživaških predstavnikov svojega segmenta, zaradi česar sem si podzavestno zaželel, da bi vanj kljub vsemu vtaknili tudi kakšno krepkejšo motorno različico (z več kot 200 »konji«), ki bi predstavljala vmesno verzijo do Type-R. Trdno verjamem, da bi bila prav tista ravno prava!
Drzna alternativa
Po nekajdnevnem druženju s Hondinim Civicom mi je postalo jasno troje:
- Ljubitelji Volkswagna Golf in germanske urejenosti, pozabite na Civic! Ta ni za vas! Še vedno je nevsakdanje ekstravaganten, zaradi česar ne bo povšeči prav vsem (beri: sosedje bi se znali muzati za vašim hrbtom ter vas spraševati, kam ste skrili Batmanovo obleko).
- Četudi smo pri produktih iz Hondinih kovačnic že nekaj časa vajeni, da se ne ponašajo ravno s pretirano nizkimi cenami, pa novi Civic dodobra preseneča. V pozitivno smer, da ne bo pomote! Tako za dobrih 20 tisočakov ponuja izjemno bogat avtomobilski paket, pri čemer si še posebno pohvalo zasluži izdatna serijska varnostna oprema (Honda Sensing), kakršno konkurenca ponuja zgolj ob doplačilu. Bravo!
- Voznik se za volanom novega Civica zopet počuti vsaj malce pobalinsko razposajeno. To pa tudi nekaj šteje, mar ne?
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
26 komentarjev za "Predrzen in dovolj hiter"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ampak niso mogli še kakšen evro dodat ceni in bi vsaj malo pokrili motor, da bi se tista čreva malo skrila in bi bil motorni prostor veliko lepši
pri hondi pokrova med servisnimi intervali ni potrebno odpirat, tako da plastika ni potrebna..
Pol pa zraven tega parkiraj karkoli germanskega in boš naenkrat mislil da je konkurenca iz 18 stoletja. Podobno velja za njeno predhodnico. Sploh so me pa presenetili s cenami, ki so končno konkurenčne. Pohvala za Hondo
To se pa strinjam glede cene in je zelo konkurenčna. Bomo videli, če bo zdaj kaj več civicov na cesti
Jaz jih vsak dan vidim, kar je kar dosežek, glede na to da bodo prve večje dobave šele jeseni. Vsekakor jih je več, kot je bilo 9 generacije, takšne, kot je moja sploh še nisem v živo videl, nikoli.
Daleč največji minus, da ni osnovnega fizičnega vrtljivega gumba za glasnost radia in hkrati še izklop/vklop. Ta gumb je deloval desetletja perfektno in v nujni situaciji je to to. Pika amen!! Tale touch sistem enostavno ni za v avto, a je to res tako težko razumet tem proizvajalcem. Vsakič moraš pogledat, kje držiš prst, potem pa prime ali pa ne. To je za varnost še slabše kot telefon držat v roki. Dejte gumb nazaj pa se nehite preseravat.
zanimivo – navedena poraba 7,6 l/100 km. jaz sem jo imel priložnost voziti cca. 14 dni nazaj cel vikend, večinoma relacija LJ – Laško, pa je bila poraba v ponedeljek zjutraj, ko sem avto vrnil 6,5 oz. 6,6 l/100 km, ko sem parkiral. pa sem vozil normalno oz. malce hitreje, torej cca. 5-10 km/h nad omejtvijo, glede na števec, se pravi neke normalne hitrosti …
se pa strinjam … ni to za kontrirati golfu, ker je čisto druga zgodba. 🙂
7.6l je lepa poraba in je realna, če se vozimo po omejitvah. Če bi pa vozil okrog 150km/h bi bila pa hitro blizu 10l kot vsi ostali bencinarji z podobno močjo, težo,…
Sorry pskoda, ampak ti si očitno edini tukaj na forumu, ki je imal takšno porabo. Povsod v temah pišeš o svoji bivši mali corsici OPC in njenih 10 litrov porabe. Zdej edino 2 možnosti sta: 1. Avto ti je bil zjeban. 2.Ti ne znaš vozit. Imel sem Laguno Coupe, skor 1.6 tone težko, 245 širokimi žlajfami na 18 col in 240 konjev pod habo – niti v mestni vožnji nisem prišel na 10 litrov, regionalke so bil okoli 8-8,5, AC kjer sem si znal dati duška pa sem imel oko 9,5. In to je bil 9 let star avto z 2.0 turbo motorjem stare zasnove in več kot 160 tisoč km za sabo. Give it a rest že enkrat OK?
Sorry, ampak debate o porabi so popolnoma brezplodne, ker: 1) kdo še verjame vernikom (katerim njihova svetinja celo proizvaja gorivo); 2) je razlika v porabi (istega avtomobila in istega voznika) močno odvisna od tega, kje se človek vozi. Niti ni regionalka enaka regionalki niti mesto enako mestu; 3) vožnja po omejitvah, za nekoga je cjazenje , za drugega dinamična vožnja. Moje izkušnje: če bencinca stisneš, poraba naraste v nebo, pa naj bo to NA ali T (ki so menda tako varčni kot dizli). Za diesla to ne velja tako izrazito. O številkah pa je brez veze.
Moj trenutni thp 205 žre cca. 8 litrov/100km. Pod 130 na AC nikoli, večinoma 150, tu pa tam 200+. 10+ litrov mi je ob podobni vožnji žrl 335i…
Stari ti prave bedarije klobasaš, majkemi.
Tudi sam imam 1.5 TB, sicer druge znamke, ampak je poraba na relaciji pol 7 litri, pa naac vozim 150 + kmh..
Če se pa drajsam sem pa tja po nekaj km pa pride na 7. 5 max..
Ti pa itak v vseh temah neko meglo mlatiš 🙂
Če je name letelo meni je motor 1.6T z +200hp pil na pazi cca 35.000km prevoženega povprečna mešana vožnja 10.7l na 100km/h in je bil avto lažji oz nižji rang kot civic. Avto sem kupil popolnoma nov in je bil brez napak, da ne bo kdo rekel o kakšnem zjahanem motorju je pa res, da nisem nikoli gledal na porabo in cjazil zaradi tistih par litrov, čeprav sem 1x za foro probal cjazit 1 tank in sem imel povprečno 5.8l, ampak z muko
naj te pomirim – na AC so bile hitrosti nekje od 135-150, na regionalki med 90 in 100 … poraba, kot sem zapisal …
Ma to si se cijazil. Moral bi iti toliko po regionalki, kot si šel po AC (po pskoda mnenju).
Grd avto, zadaj sploh za bruhent
res je. ampak ko enkrat sediš not in se zapodiš čez prvih nekaj ovinkov, ti je malo mar za to … 😉 čeprav, meni spet ni tako zelo grd, je … posebna … sploh tale, ki ima zadaj dve izpušni cevi …
ja ne rečem, da se slabo pelje in da je notranjost tako grd kot v prejši, ampak meni je zadek grd in tudi tiste izpušne cevi na sredini so mimo in bi bilo lepše, če bi bile na vsaki strani avta
Drugače pa motor je len za svoje konje, če pogledamo tovarniške podatke 8.2s do 100km/h. Od honde bi pričakoval veliko nižjo cifro
Vsi kar gledate samo podatke zadnje čase, čeprav bi lahko že enkrat vedeli, da proizvajalci zelo različno to testirajo in pri nekaterih v realnosti ne moreš dosečt napisanega časa do 100, spet pri nekaterih lahko v neoptimalnih pogojih prej dosežeš 100 kot je deklarirano (sploh pri kakih korejcih se da dosečt tudi po sekundo ali celo več boljši pospešek kot piše)… Papir je pač nekaj, realnost pa nekaj drugega in marsikatere tehnične podatke je treba z rezervo gledat in tudi primerjat med različnimi avtomobili…
Evo, avto je približno enako hiter (oz. pri višjih hitrostih precej hitrejši) kot enako močan, ampak precej manjši in lažji abarth, tako da more biti presneto hitra zadeva, tudi pospešek je očitno precej nižji, kot piše na papirju….
https://www.youtube.com/watch?v=-6O3_jULnks
pa si ti dejansko peljal avto? ali samo pač “statistika” in je zato avto len. ker je daleč od tega. z mesta odlično potegne, v ovinkih se dobro zgane, že če iz iste prestave potegneš, več kot zadovoljivo, če greš pa kako prestavo nižje, pa prvič res potegne, plus da enkratno zapoje motor …
Podpis. Avto je nedvomno dober a vseeno tudi nedvomno grd. Še posebej zadek. Notranjost mi je sicer ok.
Se mi zdi, da so pretiravali glede oblike saj je preveč vsega. Avto mi pač ni lep.
Se pa tudi glede motorja kar strinjam. Glede na moč slab pospešek. Astra 1.4 150 ima po tovarniških podatkih 8.9s do 100. Torej ni velik počasnejša od tega Civica pa ima kar ene 32 “konjev” manj.
Oziroma 200 “konjski” 1.6 bencinar ima pa 7.0s do 100. Torej kljub samo 18 “konjev” več je kar hitrejša.
Astro sem dal v primerjavo, ker jo pač najbolj poznam.
Edit: pa vidim, da ima Civic samo 240 navora kljub takšni konjenici.
https://www.youtube.com/watch?v=X7sgHNo59yo
Slabih 30 sekund do 200 km/h ni ravno počasi…