Honda Civic 1,8 Sport

Kozmetične spremembe zunanjosti

Ob prvi predstavitvi je kombilimuzinski civic presenetil s kar nekaj posebnimi oblikovnimi lastnostmi. Glavna je bila gotovo prozorna površina, ki se je od sprednjih žarometov nadaljevala do sredine in tvorila motorno masko ter v zadnje steklo vgrajeni spojler pa trikotni sprednji meglenki in v zadnji odbijač vgrajeni, prav tako trikotni izpušni cevi. S prenovo pri Hondi očitno niso želeli drastično poseči v civicovo podobo, zato so se dotaknili le nekaterih detajlov, ki bi lahko kmalu postali zastareli. Motorno masko so tako popestrili z mrežnima vložkoma, rahlo so spremenili grafiko zadnjih luči in avtomobilu namenili tudi nova 17-palčna platišča iz lahke litine.

Kozmetične spremembe notranjosti

Podobno zadržana je tudi prenova notranjosti. Najopaznejša sprememba je večja matirana površina na instrumentni plošči. Bleščeče črna in obenem na praske precej občutljiva plastika, po vzoru modela Type-R, sedaj prekriva zgolj območje merilnikov. Iz modela Type-R so povzeti tudi novi okrasni vložki z videzom brušenega aluminija. Spremembe se končajo pri novi in morda malce bolj trpežni tkanini na sedežih. Kljub lepotnim popravkom, bistvo ostaja nespremenjeno. Sprednja sedeža, pri katerih ne bi škodila izdatnejša višinska nastavljivost (marsikdo bi si žele sedeti nižje), ponujata dober bočni oprijem, zelo lepo pa »sede« v dlani ergonomsko oblikovan in z gumbi dobesedno posejan trikraki volanski obroč.

Pohvalo si gotovo zasluži zadnja klop. Ta ponuja veliko prostora za noge (v razrednih merlilih) ter dovolj za glave tistih, ki ne merijo veliko več kot 180 centimetrov v višino. Med civicove vrline lahko štejemo tudi presenetljivo prilagodljivost. Zadnja klop namreč z zlaganjem hrbtnega naslona omogoča zelo enostavno in hitro povečanje prtljažnega prostora. Njegova prostornina tako naraste z osnovnih 460 na 1.352 litrov z ravnim dnom. Prava posebnost pa je zlaganje sedalnega dela zadnje klopi, ki omogoča prevoz večjih predmetov v drugi vrsti.

Nič razburljiv, a dovolj zmogljiv in varčen bencinar

Bencinski 1,8-litrski motor, ki je poganjal testnega civica, ob prenovi ni doživel sprememb. Tako razvije 103 kilovate (140 KM) moči pri 6.300 in 174 Nm največjega navora pri 4.300 vrtljajih na minuto. Kot smo ugotavljali že v preteklih testih, ne gre več za »žvižgajoč« naviti stroj, ki smo jih bili vajeni pri prejšnjih generacijah, temveč za precej bolj uglajen in umirjen motor. Čeprav zaradi tega med vožnjo ne povzroča poplave adrenalina, so njegove zmogljivosti vredne spoštovanja. Civica namreč uspe spraviti od 0 do 100 kilometrov na uro v 8,9 sekunde ter mu omogoča, da drvi z največ 205 kilometrov na uro. Svoj delež pri tem ima tudi dobro preračunan, natančen in hiter šeststopenjski ročni menjalnik. In, če za tako motoriziranega civica ne moremo reči, da je ravno razburljiv, pa lahko gotovo rečemo, da je zgledno varčen. Na testuje v povprečju porabil slabih osem litrov na sto prevoženih kilometrov, kar lahko v vsakdanji uporabi gotovo znižamo še za nekaj odstotkov.

Udobje se umika dinamičnosti

Če bi avtomobile zelo poenostavljeno delili na udobne in dinamične, bi civic gotovo sodil med slednje. Trda nastavitev podvozja kar kliče k bolj živahni vožnji in hitreje odpeljanim zavojem. Zato, na slabše vzdrževanih cestah (za odtenek bolj kot pri predhodniku) trpi udobje. V potniški prostor se namreč prenese več tresljajev, kot bi se spodobilo za takšen, ne ravno skrajno športen avto. Dinamični vožnji je zelo naklonjen tudi volanski mehanizem, ki je zgledno neposreden in z dvema zavrtljajema in četrt med skrajnima legama zmanjšuje potrebo po preprijemanju. Pri vsakdanji uporabi zmoti nepreglednost pri vzvratni vožnji, za kar si delijo krivdo v zadnjem steklu vgrajeni spojler in zajetna C-stebrička.

Z opremo niso skoparili

Oprema Sport vključuje vse in mogoče še kakšno malenkost več, kot bi pričakovali v tem razredu. Ob popolni varnostni opremi ter elektrifikaciji stekel in ogledal, pri njej najdemo še samodejno klimatsko napravo, potovalni računalnik, večfunkcijski volanski obroč, avtoradio s CD in mp3 predvajalnikom in 17-palčna platišča iz lahke litine, ne manjkajo pa niti tempomat, AUX in USB priključka in tipala za pomoč pri parkiranju zadaj.

Za konec

Prenova je civicu prinesla le manjše estetske spremembe, ob tem pa je ohranil vse svoje vrline. Te so originalna podoba, dobre vozne lastnosti, prostorna notranjost in dovolj zmogljiv, obenem pa tudi zgledno varčen bencinski motor. Glede na to da je za njim na trg prišlo nekaj konkurentov (predvsem evropskih), ki so dvignili raven kakovosti in udobja v razredu, pa so nekatere njegove pomanjkljivosti še malce bolj očitne. Tako so slabša kakovost materialov in izdelavev notranjosti in z njima povezani »črički«, ki jih prenova ni uspela odpraviti, še malce bolj moteči, zlasti, ker se Japonec v primerjavi s konkurenti kar visoko ceni.