Honda CR-V 2,2 i-DTEC Executive B

IMG_7339

IMG_7350

IMG_7368

IMG_7416

IMG_7427

IMG_7458

IMG_7462

IMG_7464

IMG_7484

IMG_7492

IMG_7499

IMG_7509

SLIKE HONDA CRV_OBD2

SLIKE HONDA CRV_OBD3

SLIKE HONDA CRV_OBD1

IMG_7513

IMG_7379

IMG_7386

IMG_7406

SLIKE HONDA CRV_OBD

Konzervativna?

Zadnja prenova, ki je prinesla drugačna odbijača, novo oblikovane meglenke, spremenjeno masko motorja in malenkostne popravke bokov ter grafike zadnjih žarometov, avtomobila, ki je v tej izvedbi na voljo zadnja štiri leta, se ni mnogo spremenila. CR-V ostaja v ponudbi vozil znamke najbolj konzervativno zasnovan avtomobil, kar pa ni nič narobe. Visoko postavljena karoserija »terenca«, a vseeno z vrsto nežno prelivajočimi se linijami – poglejte le linijo stranskih stekel, lahko deluje tako robustno kot strogo, a tudi zadržano, konzervativno športno, če hočete. Marsikoga pa njena zunanjost takoj prepriča tudi o njeni prostornosti in uporabnosti v kabini. Je res tako?

Spredaj se sedi visoko, pokončno, a zaradi izdatno nastavljivih sedežev dobrega oprijema ter s po višini nenastavljivima naslonjaloma za roke, tudi zelo udobno. Instrumentna plošča je pregledna, z mnogimi stikali nekoliko prenatrpana sredinska konzola manj, a se vseeno hitro »udomačimo«. Visoko postavljena prestavna ročica sede v roke enako dobro kot oprijemljiv volan, ki je prav tako močno »založen« s stikali. Prijetna podrobnost je ročica ročne zavore, ki spominja na ročico za dodajanje moči pri (lovskih) letalih. Ker je streha visoko, širina pa »prava«, je spredaj prostora tudi za dvometraše dovolj.

Udobje zadaj ne zaostaja dosti za tistim spredaj, saj potnike, ki sedijo na udobnih sedežih, razvaja veliko svetlobe – posledica velikih steklenih površin ter obilica prostora v vse smeri. Posebnost vozila – za petnajst centimetrov vzdolžno pomično sedežna klop velja izkoristiti le, če je 524 litrov osnovne prostornine prtljažnika premalo. Ta je sicer, enako kot celotna notranjost, zgledno obdelan, za bolj praktično nalaganje manjših predmetov ponuja še polico, ki ga nadvse priročno, višinsko razdeli na dva dela. V kolikor izkoristimo še tretjinsko podiranje zadnje klopi, dobimo toliko prostora kot v kakšnem (manjšem) enoprostorcu – zajetnih 1532 litrov.

V notranjosti hvalimo obdelavo materialov, pohvale je vredno tudi dejstvo, da vozilo ponuja vrsto odlagalnih površin, manj hvale velja plastiki armaturne plošče, ta je ponekod pretrda.

Pri izboru opreme Honda za CR-V ne ponuja veliko možnosti, bogatejši paket opreme Executive pa prinaša marsikaj, kar drugje doplačamo. Oprema je bogata tako z vidika varnosti (šest varnostnih blazin, sistem ESP z modulom za dinamični nadzor stabilnosti prikolice, ABS …) kot z vidika udobja (tempomat, tipalo za dež, ksenonska žarometa, 18-palčna platišča, ogrevana sedeža spredaj, usnjeno in alkantara na sedežih, dvopodročna klimatska naprava, sistem za pomoč pri parkiranju, multimedijski sistem za predvajanje z izmenjevalnikom za šest zgoščenk …), če omenimo le nekaj »kljukic« z dolgega seznama …

Prenovljeni motor in menjalnik trdih hodov …

Novost letos prenovljenega CR-V-ja je posodobljeni dizelski motor. Ta iz enake prostornine kot dosedaj (2,2 litra) ponuja več moči in navora (+10 KM/+10 Nm), boljše pospeške (9,6 s), večjo končno hitrost (190 km/h), manjšo porabo goriva (ECE mešano; 6,5 l/100 km), večjo ekološko primernost (Euro 5) in manj hrupa med vožnjo. V praksi pa pomeni, da motor teče gladko, kultiviranost ohranja skozi celotno območje vrtenja, je dobro odziven tudi »čisto spodaj«, se ne boji vrtenja v visoke vrtljaje, zaradi dobro preračunanega menjalnika z nekaj daljšo šesto prestavo pa ponuja tudi poskočnost in nikoli ni zares glasen. Navedeno tovarniško povprečje porabe je sicer moč doseči, a v praksi je ta višja – testno povprečje z manj kot osmimi litri je vseeno ugodno. Na koncu še pripomba na zatikanje menjalnika – ta se je predvsem pri pretikanju v drugo prestavo upiral bolj kot vozilu pritiče, a to je verjetno posledica grobe uporabe in ne tovarniška napaka.

Statistike govore, da večina lastnikov terencev skoraj nikoli ne zapusti asfaltnih cest. Honda jim očitno verjame, saj je tudi po prenovi CR-V eden tistih, ki ponujajo največ užitka v vožnji, a predvsem na asfaltu. Štirikolesni pogon, v osnovi speljan zgolj na sprednji kolesni par, ki ob zdrsu moč prenese še nazaj (do 35%), na terenu nima ne pomoči reduktorja ne zapor prednjega in zadnjega diferenciala, zato gre terenskost vozila jemati z rezervo. Makadamov se ne gre bati, a že pri bolj grobih gozdnih kolovozih velja previdnost, navsezadnje tudi oddaljenost od tal ni zelo velika. V čista brezpotja se ne podajajte – ne boste prišli daleč. Na cesti je zgodba drugačna. Nagibanj karoserije je malo, udobja je razveseljivo veliko, volan je natančen in komunikativen, vzmetenje in blaženje je vrhunsko usklajeno, če pridamo še zanesljive zavore, ki ne popuščajo, v seštevku top pomeni suverenost na cesti, ki ji redkokateri terenec pride blizu. CR-V se zdi v »urbani džungli« boljši tudi od nekaterih limuzin.

Pod črto

Honda CR-V med danes vse bolj modnimi, recimo jim športnimi terenci, po prodaji zaseda neslavno mesto bolj v ozadju, kar pa ne pomeni, da ni zelo dober avtomobil. Ponuja urejeno, prostorno in udobno notranjost, serijsko je vse tisto, kar drugje »mastno« doplačujemo, lega in udobje na cesti sta takšna, da jima ni zlahka »para«, motor je dovolj zmogljiv in pravšnje varčen ter kultiviran, da zaradi tega nikoli ne zardevamo. Za na (resen) teren avtomobil ni, kot konkurenca tudi ne, nastopaške zunanjosti pa res ne ponuja. A to je za mnoge dodatna prednost.