Kratek odgovor na to vprašanje je pozitiven, saj je Hondi kljub temu, da je že predhodnik navduševal na področju notranje uporabnosti, prostornosti in, kot se za honde spodobi, pogonske tehnike.
Večji in prostornejši
Ja, tudi jazz v novi nakladi ni ušel trendu, ki spremlja razvoj novih generacij avtomobilov, saj je v dolžino, glede na predhodnika, zrasel za točno 55 mm. Zanimivo pri tem je, da so vsi ti milimetri vdelani v predel avtomobila med obema osema, kar se odraža v povečani notranji prostornosti. Posledica tega so dodatni vzdolžni centimetri na zadnji klopi, kjer je za kolena potnikov praktično vedno dovolj prostora, malo tesno pa postane samo, ko sta prednja sedeža pomaknjena povsem nazaj.
19 dodatnih litrov prostora so inženirji »pridelali« tudi v zadku avta, saj meri osnovni prtljažnik po novem 399 litrov, pri čemer je od tega 64 litrov pospravljenih v »kletnem« predelu prtljažnika. Za izredno uporabno se pri tem izkaže dno osnovnega prtljažnika, ki je dejansko neke vrste polica, saj jo je možno z različnim nameščanjem uporabiti na več načinov. Priročna je tudi mreža nameščena pod polico, saj lahko vanjo odložimo drobnarije, ki bi se sicer, če bi jih odložili v prtljažnik, med vožnjo kotalile po njem.
Kot izredno uporaben se je pri predhodniku izkazal tudi samosvoj sistem zlaganja zadnje sedežne klopi, pri čemer izstopa možnost poklopa sedalnih delov ob sedežna naslona, s čimer se sprosti prostor za prevažanje predvsem visokih predmetov, ki jih ne smemo polagati. K sreči ga je Honda vgradila tudi pri novincu, kjer pozdravljamo tudi povsem ravno dno skupnega prtljažnika.
Opremljenost: nadstandardna
Paket opreme Executive, s katerim je bil založen tesni jazz je bil zares nadstandarden, saj je za ta avtomobilski razred ponujal zares bogato opremljenost, ki med nami načeloma ni puščala neizpolnjenih želja. Tempomat, sistem za pomoč pri parkiranju s tipali vgrajenimi zadaj in spredaj, radijski sprejemnik s predvajalnikom CD plošč, ki zna prebrati tudi glasbo v MP3 zapisu, štirikratna elektrifikacija šip, samodejna klimatska naprava in panoramsko strešno okno z električno pomičnim senčnikom je le nekaj reči, ki razvajajo tako voznika kot tudi potnike. Je pa res, da slednja postavka povzroča nemajhno nevšečnost. Zaradi spuščenega stropa v zadnjem delu strehe, kamor se »pospravi« senčnik panoramskega okna, namreč močno zmanjša število razpoložljivih centimetrov nad glavami zadnjih potnikov, tako da je tam dovolj prostora samo za posameznike katerih telesna višine ne presega 1,75 metra.
Malo preveč trd
Jazz je grajen razmeroma visoko, česar so se zavedali tudi inženirji, ki so bili zadolženi za razvoj njegovega podvozja. To je razvidno iz nastavitve njegovega vzmetenja, ki je predvidoma zaradi bojazni pred pretiranim prečnim nagibanjem karoserije nastavljeno za ščepec preveč togo. Posledica je dovolj majhno nagibanje avta med ovinki, a žal tudi bolj poskakujoča in neudobna vožnja, ki bo na daljših poteh zelo verjetno načela živce bolj občutljivih posameznikov. Nekaj vihanja nosu je nedvomno vreden tudi volan, ki se, tako kot pri predhodniku, v sredinskem območju tudi pri večjih hitrostih ne vrača samodejno v izhodišče.
Motor in menjalnik…
… ki bi si ju želel vsakdo v svojem avtu. Ja, na področju pogonske tehnike Honda že dolgo časa postavlja merila drugim proizvajalcem. Njene motorje namreč zaznamujejo visoka mera kultiviranosti, majhna poraba goriva, zvezna prožnost skozi celotno območje motornih vrtljajev, odlična odzivnost in veselje do vrtenja. Na drugi strani so tu še njeni menjalniki, katerih drobovina se ne upira hitrim pretikanjem, mehanizmi prestavnih ročic pa se ponašajo z zgledno kratkimi in natančnimi gibi ročice. Z vsem tem se ponaša tudi pogonski sklop v testirancu, je pa res, da neke eksplozivnosti malčka tudi, kljub za jazza najmočnejših 73 kilovatov (100 KM), ne gre pričakovati. Dobra tona lastne mase avta in le 127 njutenmetrov namreč tudi ob razmeroma na kratko preračunanem menjalniku predstavlja velik upor, tako da se jazz na cesti nikoli ne izkaže kot eksplozivnež. Ne razumite nas narobe, prožnost je dobra, saj mala honda brez obotavljanja in zvezno pospešuje v vseh območjih motornih vrtljajev, a eksplozivnosti, kot smo je vajeni recimo pri turbomotorjih, tu ne gre pričakovati.
Za konec
Na prvi pogled je jazz z letnico 2009 le malo drugačen od predhodnika, a podrobnejši pogled pod njegovo pločevinasto kožo razkrije, da gre za povsem nov izdelek, ki resnično upraviči pridevnik »nov«.
Je večji v vseh pogledih, še za eno stopnjo bolj uporaben in priročen od predhodnika ter oborožen s tehniko, ki je do uporabnika ena bolj prijaznih v avtomobilskem svetu. Seveda smo pri novincu našli tudi nekaj zamer, kar ni presenetljivo, saj ne poznamo avta, ki ga ne bi pestila vsaj ena. Zagotavljamo pa vam, da v primeru, da boste z njimi pripravljeni živeti, oziroma morda sploh niste tako »tečni« kot mi, boste v jazzunašli odličnega sopotnika za vsakodnevne potepe po mestu ali izven njega ter z družino ali brez nje.
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "Honda Jazz 1.4 Executive"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Škoda, ker je avto tako drag, ker drugače se mi prav dopade. Tudi meni je lepši kot njegov neposredni konkurent Note.
Glede porabe na AC skoraj nemogoče pričakovati malo porabo. Sploh če se vozi nad omejitvami, ker ima že kar obrate. Glede gum pa sem sam ostal kar na 175. Pač glede na okolščine. Sem pa gor dal hondine alu felnice 15' pa moram reči, da zgleda super.
Med pomanjkljivosti bi dal še dimenzije pnevmatik 185 55 16 (podatek iz testa napačen) in 175 65 15 redke in drage predvsem 16-ke. Togost podvozja ni pomanjkljivost je čisto vredu. Avto je čisto cool za vozit 100 km in značaj motora (umiren in varčen v nizkih in dovolj zmogljiv v višjih vrtljajih) je čisto dovolj. Edino na AC je poraba dokaj visoka glede na povprečje po regionalkah. Zato se je boljše voziti po stranskih cestah in uživati. Dosti boljši občutek in užitek v vožnji kot prej v cliu dci.
pa nisem reno fan
za ta denar stokrat raje novi megane