Hyundai i20 1,4 CVVT Style

Vse bolj evropska zunanjost

Ker so si pri Hyundaiju najbolj želeli, da bi njihov novi malček zlezel pod kožo evropskim kupcem, so ga zasnovali in oblikovali na evropskih tleh. Nastal je sicer všečen avtomobil skladnih linij, ki pa nima posebnih oblikovnih značilnosti, s katerimi bi izstopal. Zato se zdi, da so se pri oblikovanju i20 zgledovali po uspešnemu getzu in se namesto za revolucijo odločili za evolucijo. Kljub oblikovni zadržanosti pa se lahko korejski malček zlasti s pomočjo trendovske bele barve in platišč iz lahke litine zelo samozavestno postavi ob bok bolj renomirani evropski in japonski konkurenci.

Veliko boljši, a še vedno malce plastičen

Kot rečeno, se je že getz spogledoval z okusom povprečnega evropskega kupca, i20 pa je šel še korak dlje tudi v notranjosti. Za zelo pozitiven prvi vtis poskrbijo dekorativni elementi z videzom aluminija na armaturni plošči ter sicer doplačljiva modro črna kombinacija tkanine na sedežih in vratnih oblogah. Sama oblika armaturne plošče ne zmore vzbuditi posebnih čustev, se pa zato prikupi z berljivimi merilniki in logično postavitvijo gumbov in stikal. Malce nenavadna je kombinacija rdeče osvetlitve merilnikov ter oranžne v prikazovalnikih, ki se sicer ne “tepeta”, nista pa niti ravno skladni. Kljub solidnemu izgledu, si manjšo kritiko zaslužijo določeni materiali, ki so še vedno eksplicitno plastični (zlasti tisti z videzom kovine). Sprednja sedeža z izdatno nastavljivostjo omogočata ugoden položaj sedenja in ponujata (slogu avtomobila primerno) dovolj bočne opore. V drugi vrsti lahko do 185 centimetrov visokim potnikom kmalu zmanjka prostora za kolena, še višje rasli pa bodo potovali s sklonjeno glavo. Prtljažni prostor se z 295 litri prostornine uvršča v razredno povprečje, povprečnaje tudi njegov prilagodljivost, ki sicer prinaša skupno 1.060 litrov tovornega prostora, ne pa tudipovsem ravnega dna. Soliden motor in dober menjalnik

Za pogon testnega i20 je skrbel 1,4-litrski bencinski motor, ki razvije 74 kilovatov oziroma 101 “konjič”. Gre za značilnega predstavnika majhnih agregatov s štiriventilsko tehniko, ki postanejo bolj živahni šele nad 5.000 vrtljaji. Ne moremo sicer trditi, da je pri nizkih vrtljajih povsem mrtev, je pa vsekakor precej zaspan. Med šibkejše točke Hyundaijevih avtomobilov so se včasih uvrščali nenatančni in mnogokrat zatikajoči se menjalniki. Pri i20 na srečo ni več tako, saj njegov ročni petstopenjski menjalnik postreže z zadovoljivo natančnim mehanizmom, ki omogoča tudi prijetno mehko pretikanje. Sicer to še vedno ni vrhunski izdelek, a v primerjavi s predhodniki je napredek očiten. Malce več skromnosti pa bi pričakovali pri povprečni porabi goriva, ki je na testu dosegla 8,5 litra na 100 prevoženih kilometrov.

Ne pretrd, ne premehek

Pri nastavitvi podvozja svojega malčka so pri Hyundaiju ubrali nekakšno sprednjo pot. Njegovo vzmetenje je namreč dovolj mehko, da zadovoljivo blaži udarce pri vožnji čez neravnine, obenem pa tudi dovolj čvrsto, da ne dovoli neprijetnega zibanja karoserije pri hitrejši vožnji. S servo ojačevalnikom močno podprti volanski mehanizem se dobro izkaže v mestu, saj je sukanje volanskega obroča prijetno lahko in omogoča enostavne manevre. Njegovo delovanje pa ni tako prepričljivo na odprtih cestah, kjer pri večjih hitrostih skopari s povratnimi informacijami.

Ostane le še peščica doplačil

Za tiste, ki imajo radi bogato opremljen avtomobil in se ne želijo preveč ukvarjati z doplačili, bo prava izbira ravno paket Style, ki med drugim vključuje zavorni sistem ABS, elektronski sistem za nadzor stabilnosti ESP, štiri varnostne blazine in varnostni zavesi, električni pomik stekel spredaj in zadaj, električni pomik zunanjih ogledal, potovalni računalnik, avtoradio s CD predvajalnikom, ki podpira tudi datoteke v zapisu mp3, priključka AUX in USB za zunanje predvajalnike glasbe, z usnjem prevlečena volanski obroč in prestavno ročico, samodejno klimatsko napravo, alarmno napravo in 15-palčna platišča iz lahke litine. Tako na spisku dodatne opreme ostane le še peščica dodatkov kot so samodejni menjalnik, dvobarvno ali usnjeno oblazinjenje, strešno okno in tipala za pomoč pri parkiranju zadaj.

Za konec

Čeprav na prvi pogled morda ni tako očitno, kmalu ugotovimo, da je i20 precej napredoval v primerjavi s simpatičnim, a že priletnim getzom. Pravzaprav ponuja vse to, kar je ponujal že njegov starejši bratec, le da to počne na nekoliko bolj resen oziroma bolj odrasel način. Tekmece napada z vse bolj evropskim izgledom, bogato opremoter ssicer ne več tako zelo ugodno, a še vedno konkurenčno ceno.