Hyundai ix55 3.0 CRDi Premium

No, ja, 47.000 evrov nikakor ni malo denarja, a če upoštevamo, da se začnejo ceniki primerljivo velike trojice terencev iz Nemčije pri skoraj enkrat višjem znesku, potem je ocena, da gre za ugoden nakup tovrstnega vozila, upravičena.

Nabit z opremo

Teh 47.000 evrov postane še toliko bolj ugodnih, ko se ozremo po spisku serijske opreme, saj je ta glede na primerljive izdelke nemške trojice v osnovnih izpeljankah res bogata. Med njo namreč najdemo med drugim usnjeno oblazinjenje, kakovostno ozvočenje Infinity, radijski sprejemnik z izmenjevalnikom za šest zgoščenk na katerih je glasba lahko zapisana tudi v formatu MP3, večpodročno samodejno klimatsko napravo, ki zmore z ustrezno temperiranim zrakom oskrbovati vseh sedem potnikov, vsa možna elektronska pomagala in električno nastavljiva prednja sedeža z dodatno funkcijo spomina lege za voznikovega ter pripadajočim električno nastavljivim volanskim obročem so le nekatere stvari, o katerih lahko pri osnovnih modelih nemških »konkurentov« samo sanjamo.

Spredaj prostoren, zadaj pa kakor kdaj

Voznik in sovoznik sta na prednjih sedežih obdana z razkošno odmerjenimi centimetri v vse smeri, enako pa velja tudi za potnike na sedežni klopi v drugi vrsti. Kadar je ix55 petsedežnik, potem se za naslonom sedežne klopi v drugi vrsti bohoti prostoren in lepo obdelan prtljažnik, do katerega se dostopa skozi priročna, z električnim mehanizmom za odpiranje in zapiranje podprta prtljažna vrata. Lahko je pa veliki ix tudi sedemsedežnik, pri čemer se razmerja odločno spremenijo. Takrat je namreč v preostalem prtljažniku za šestim in sedmim sedežem občutno manj prostora, pred njima pa je po drugi strani dovolj vzdolžnega prostora tudi za kolena šestega in sedmega potnika in to tudi ob povsem nazaj pomaknjeni sedežni klopi v drugi vrsti. Žal pa je situacija pri v višino odmerjenih centimetrih dosti slabša, saj šesti in sedmi potnik ne smeta meriti v višino kaj dosti več kot 1,55 centimetrov.

Za nekaj trenutnov se ustavimo samo še pri voznikovem delovnem mestu, ki ga zaznamujejo sedež, ki zagotavlja bolj malo bočne opore, a zato toliko več udobja, volanski obroč, za katerega bi želeli, da bi njegov mehanizem za nastavitev dopuščal še malo več pomika navzgor.

Dobro motoriziran

ix55 poganja največji in tudi najbolj zmogljiv turbodizelski CRDi, ki ga Hyundai vgrajuje v svoje osebne avtomobile. Trilitrski V6-valjnik namreč postreže z nazivnimi 176 kilovati oziroma 240 konjskimi močmi in 451 njutenmetri navora. Po zmogljivostih se torej z lahkoto kosa s podobno zasnovanimi izdelki na tržišču, ix-u pa omogočajo, da je njegovih 2,3 tone tudi lastne mase dostojno motoriziranih. Na V6-valjnik je pripet sodoben samodejni šeststopenjski menjalnik, ki se izkaže z mehkim in udobnim pretikanjem, in na trenutke malo slabšo odzivnostjo. Prestave v njem so preračunane razmeroma na dolgo, kar pomeni za odtenek slabšo poskočnost 55-ke glede na »teoretične« tekmece in ugodno nizke motorne vrtljaje predvsem pri potovalnih hitrostih na avtocesti. Pri hitrem speljevanju oziroma bolj rečeno izsiljevanju pa je treba upoštevati tudi to, da kombinacija turbodizla s slabo prožnostjo do 2.000 vrt/min in narave delovanja hidravlične sklopke samodejnega menjalnika zahteva nekaj več časa preden veliki hyundai odločneje pospeši.

Udoben predvsem na kakovostnih avtocestah

Nizka raven motornega trušča je nedvomno dobra popotnica za zagotavljanje udobne vožnje, k čemur svoje pristavi tudi dobra splošna zvočna zatesnjenost potniškega prostora. In če je udobje med vožnjo s stališča trušča zelo dobro, je toliko bolj presenetljiva ugotovitev, da ix55 na cesti razočara na področju blaženja neravnin na cestnih podlagah. Ta ugotovitev je še toliko bolj presenetljiva zato, ker se ix55 v Ameriki že nekaj časa prodaja pod oznako Veracruz, Američani pa so narod, ki je še posebej znan po »cepljenosti« na udobje in spokojnost vožnje. Evropejci smo v povprečju, vsaj glede na Američane nedvomno bolj »dinamični po srcu« in imamo zaradi tega rajši tudi bolj »dinamično zasnovane«, a menimo, da je šel Hyundai pri pretvorbi veracruza v ix55 s prilagoditvijo vzmetenja evropskemu okusu malo preveč daleč. Navsezadnje razen tega, da avto predvsem pri počasnejši vožnji preveč občutno stresajo vse vrste cestnih nepravilnosti, da se med ovinki njegova karoserija razmeroma veliko prečno nagiba, volan je zelo posreden in povratno nekomunikativen, preprosto ne uspe postreči s kaj dosti vozne dinamike. Na tem mestu za dodatno »zmedo« poskrbi še manjši santa fe, katerega nastavitev vzmetenja nedvomno postreže z višjo stopnjo udobja kot ix-ov.

Za konec

V bistvu je na tem mestu postavitev ix55-ke ob bok manjšemu in cenejšemu santa feju povsem na mestu. Prvič zato, ker je po podatkih prodajalcev v Hyundaijevih salonih doslej po ix-u spraševali predvsem lastniki santa fejev, tusconov in teracannov, kot drugič pa tudi zato, ker lahko že danes med njima potegnemo zelo veliko vzporednic, ko bo Hyundai v manjšega uvrstil še bolj navitega 2,2-litrskega CRDi-ja pa bo vzporednic oziroma razlogov, zakaj namesto večjega in dražjega ix55 izbrati malo manjšega in šibkejšega santa feja, še več.

Že danes pa v korist sante feja govorijo dejstva, kot so: najdražji in s tem z opremo na enako raven založen santa fe stane dobrih 36.000 evrov, medtem ko je ix55 dobrih deset evrskih tisočakov dražji in to kljub temu, da je v tem primeru v santa feju vgrajen tudi že navigacijski sistem, medtem ko ga v 55-ki ni možno vgraditi. Je pa res, da so tu še razni garmini in podobne naprave, ki ta razlog izničijo.

A naše odločitve, da bi v tem trenutku raje izbrali santa feja, ni povzročila možnost doplačila za navigacijsko napravo. ix55 ima preveč togo nastavljeno vzmetenje, ki v tovrstni razred avtomobilov preprosto ne sodi. Na drugi strani je vožnja s santa fejem udobna in v vseh okoliščinah nenaporna.