Avstralopitek
Evolucija Renaultovih družinskih športno uporabnih križancev je sila zanimiva. Če je šlo pri njihovem prvem produktu, ki ga boste prej kot na cesti našli v Wikipedii (beri: Samsung Koleos), še za precej »nerazvit« primerek, pa je kasneje Kadjar pokazal že precej več odraslosti. Sicer model, ki je na začetku veliko obetal, ni povsem dosegel prvotnih pričakovanj, saj se je hitro izgubil v sivem povprečju. Konkurenca ga je namreč začela dodobra prehitevati po desni in levi.
Naslednjo evolucijsko stopnjo Renaultovih križancev nadaljuje model s povsem novim imenom, ki sicer nima pretirane zveze s celino »tam spodaj« (australis = južen lat.) oziroma zgolj malenkostno (Terrra Australis). Australis predstavlja že na zunaj dovolj opazen odmik od medlega Kadjarja, saj je precej bolj nastopaški in eleganten, pa četudi njegove linije že na daleč sporočajo, da gre za model z znakom romba. Z ostalimi novodobnimi Renaultovimi avtomobili ga namreč povezuje prepoznaven svetlobni podpis, ki je sila podoben tistemu pri Meganu E-Tech. Vsekakor dovolj všečen križanec, a vsi vemo, da ob množični konkurenci to le ni dovolj za konkretne rezultate.
Kakorkoli že, Austral je od svojega genetskega prednika postal malenkostno večji (6 cm daljši, pri čemer je dalje za 2 cm daljše tudi medosje), kar mu je prineslo prostornejšo notranjost. Križanec, ki nastaja na tretji generaciji platforme CMF-CD, sicer ni tako prostoren kot nekateri bližnji rivali (npr. Škodin Karoq ali Seatova Ateca), a bi znal zadovoljiti veliko večino kupcev tovrstnih avtomobilov. Še posebej z dodobra prilagodljivim prtljažnikom, kamor je moč spraviti za vsaj 500 litrov prtljage.
Odmik od preteklosti
A če zna najnovejši Renaultov izdelek na zunaj marsikoga pustiti še vedno precej ravnodušnega, je znotraj zgodba povsem drugačna. Okolje, ki je v veliki meri podobno tistemu iz modela Megane E-Tech, namreč deluje izjemno prečiščeno, moderno ter ponuja celo rahel pridih dragocenosti in premijskosti. Kot kakšno skandinavsko stanovanje, ki ga lahko občudujemo v prodajnih katalogih. Austral je tako znotraj precej bolj imeniten in prijeten kot njegov duhovni predhodnik Kadjar, pri čemer se verjetno ne motim preveč, če trdim, da velja za enega všečnejših med sebi podobnimi (Sportage, Tiguan, Kuga, …).
Izdatno digitaliziran voznikov prostor obenem dodaja pridih futurizma, pri čemer si posebno pohvalo zasluži čudovito pregleden 12-pačni pokončni zaslon multimedije (Open R link). Slednji se ponaša s storitvami Google (promet, vreme …), kar dodatno nadgradi uporabniško izkušnjo. No, k sreči so Francozi pustili vsaj nekaj fizičnih tipk pri klimatski napravi, da ne upravljamo vsega zgolj z dotiki zaslona.
Za dokaj posrečeno pogruntavščino obenem velja pomičen naslon za voznikovo desno dlan na sredinski konzoli, ki spominja na letalsko ročico, saj se izkaže za neverjetno priročno, ko lahko roka počiva na njej, medtem ko upravljamo osrednji zaslon infozabavne enote. Pohvaliti je potrebno še soliden izbor notranjih materialov, malce manj pa prekratek sedalni del sprednjih sedežev ter preveč skupaj nameščene obvolanske ročice na desni strani volana (prestavna ročica, brisalci in upravljanje multimedije). Pri slednjem se vam namreč lahko kaj hitro zgodi, da boste povsem nehote vklopili brisalce, namesto, da bi preklopili prestavno ročico v položaj D.
Brez kablov
V teh časih, ko v avtomobilskih salonih skoraj ne najdete več modela, ki v svojem prtljažniku ne bi imel priključnega kabla, boste pri Australu vsaj malce presenečeni. Vsaj zaenkrat se vam namreč s prav nobeno izvedenko najnovejšega Renaultovega križanca ne bo potrebno priklapljati na električno omrežje, a se boste vseeno počutili trajnostno naravnani, saj gre pri vseh za (blage ali klasične samopolnilne) hibride.
Osnovna različica, ki združuje 1,3-litrski turbobencinski agregat z alternatorjem-zaganjalnikom in litij-ionskim akumulatorjem (12 V), sicer ni novost v Renaultovi (oziroma koncernski) ponudbi in bi znala biti celo najbolj zaželena med kupci. Nenazadnje že zaradi cene, saj je opazno cenejša od polnega hibrida (cca. 4 tisočake). Dizel? Doletela ga je podobna usoda, kot bo prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri slovenskih zavarovalnicah.
Kakorkoli že, omenjeni pogonski sklop, ki je nastal v skupnem sodelovanju z Renaultom, Mitsubishijem in Mercedesom, navduši s kultiviranostjo ter solidno prožnostjo, pa četudi nikdar ni pretirano eksploziven. Motorček obenem prepriča s tihim delovanjem ter zelo zveznim podajanjem moči skozi dokaj široko območje vrtljajev (najvišja navorska vrednost je na voljo že pri 1.800 vrtljajih), malce manj pa s porabo goriva, ki bo le stežka padla pod 7 litrov na 100 km. Za prenos moči je tokrat skrbel brezstopenjski CVT menjalnik s simuliranimi stopnjami, ki pa je tudi med priganjanji deloval dovolj mirno in uglajeno. Vsekakor svetlobna leta daleč od nekdanjih tovrstnih menjalnikov!
Med vožnjo Austral po pričakovanjih ne ponuja presežkov, a je v primerjavi s predhodnikom postal precej bolj suveren med ovinki ter opazno bolj vozno orientiran. Volanskemu mehanizmu morda manjka kanček natančnosti, pri čemer je doplačljivo krmiljenje zadnje osi 4Control Advanced na voljo zgolj pri najbogatejšem paketu opreme. S slednjim bi bil namreč še precej bolj okreten v mestnih središčih.
Renault-vacija
Čeprav pri Renaultu z vsakim njihovim novim modelom oznanjajo, da se je zgodila revolucija, pa se pri Australu vseeno ne morem znebiti občutka, da ne gre za ekstremnega revolucionarja. Okej, v primerjavi s predhodniki (npr. Kadjar) že morda, za kaj konkretnejšega v tem razredu pa bi moral pokazati le nekaj več.
A da ne bo pomote, Renaultov Austral je povsem korekten predstavnik srednje velikih športno uporabnih križancev, ki se lahko pohvali tudi s še sprejemljivo ceno. Spodobno motoriziran in opremljen primerek namreč stane okrog 35 tisočakov. Pri tem ponuja tudi marsikateri dodatek (npr. elegantno notranje okolje z občutkom za oblikovne detajle) ter je kot celota dovolj zanimiv, da predstavnikom znamke nikakor ni potrebno skrbeti, da bi se na lestvicah najbolj prodajanih avtomobilov znašel »tam spodaj«.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
17 komentarjev za "Južni veter"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
In kdaj bo Mitsubishi na tole nabil svojo značko?
Avto zgleda OK, spredaj k se usedeš, tudi OK, za peljat tudi gre. Ampak: 160 končna hitrost (elektronsko omejena), 35.000 jurjev, mikro prtljažnik. Well NE hvala.
Ni napačen avto, cena je recimo konkurenčna, a sam osebno ga ne bi imel, ker mi renaulti nekako ne zlezejo pod kožo (razen aktualni Clio v svojem rangu). Ampak, če je kaj renojevcem treba priznat je pa to, da so prvaki v marketingu, vedno uspejo napraviti pomp, ko spravijo na trg nek nov model. Še zdaj se spomnim kultnih reklam za npr. Megane mk2 in celo za prvega Clia in “Petko”. Zato vedno vsaj v štartu precej dobro zastavijo s prodajo (npr. Australov že sedaj v našem kraju vidim več kot npr. Golfovih osmic), ki pa se potem pri nekaterih modelih ustavi (npr. Kadjar). Ali bo z Australom enako, bo pokazal čas.
Moti me menjavanje imen, ker se na ta način ne ustvari neka zgodba in mi izpade tako, da gre avto hitro v pozabo. Zakaj ne bi šli naprej z Laguno (Talisman), Kadjarjem (Austral). Druga zgodba je omenjeni Clio in Megane, ki so bolj uspešni, verjetno tudi zaradi nadaljevanja tradicije.
Zanimivo, da so obdržali ravno ime Megane, ki nima več nič skupnega glede na predhodnika.
Spet nek polizdelek renoja ki bo šel kmal v pozabo.
Ce bi snel svoja roznata ocala, bi hitro videl, da v zadnjem casu lansira polizdelke ravno tvoja (pri)ljubljena znamka.
Od kdaj pa porsche lansira polizdelke?
Priljubljena znamka Porsche, kupuješ pa VW.. ni čudno da si skoz zagrenjen 😀
😀
Zadnjič slučajno naletel na test Kuge 2.5 hybrid 140kw test.
Poraba 5-6 na AC 7
To se mi zdi lepa poraba za razliko od tega Renoja.
Ta Renault ni hibrid, je navadni ICE. Tisti mild hibrid naziv je bolj kot ne le marketing. Mogoče zato v mestni vožnji porabi kak deciliter manj. Zato pa tudi stane precej manj.
Kuga ST line je ene 3000 cenejša. Ter motor 2500 (brez turbine)