Mazda BT-50 DK 4×4 GT

Poraba na testu je v povprečju znašala okroglih deset litrov na prevoženih 100 kilometrov, verjetno bi bila še ugodnejša, če se ne bi zaradi fotografiranja prevažali po nekoliko slabših terenih.

Doma na cestah in terenu

Da je mazda BT-50 pravi terenski avtomobil povejo podatki, da zmore kar 48 stopinjski naklon terena in prebrodi do 75 cm visoko vodo. Mi je seveda nismo gnali do limitov, a nekaj terena smo ji vseeno privoščili. Predvsem smo imeli veselje v vodi in blatu, le kasneje v pralnici so nas malce postrani gledali. Na luknjah in grbinah zadek, ki je na listnatih vzmeteh pri praznem vozilu nekoliko bolj odskoči, kar seveda izgine, ko se zadaj naloži tovor.

Na asfaltnih cestah se znajde enako dobro kot na brezpotjih, ali celo bolje. Vožnja je po zaslugi visokih pnevmatik in dobrega vzmetenja udobna in prijetna. Na mokrih in drsečih cestah ji zaradi zadnjega pogona hitro odnese zadek, zato je v takih primerih pri roki štirikolesni pogon, za vklop pa se ni potrebno ustavljati. Na avtocesti je najvišja hitrost nekaj pod 160 km/h, a je vožnja enakomerna, pogrešali pa smo tempomat.

Nekaj več težav je s parkiranjem mazde BT-50. Parkirni prostori in predvsem parkirne garaže po Ljubljani niso ravno narejene za tako dolge in široke avtomobile, zato je včasih potrebne kar nekaj vaje. Pri tem so v izdatno pomoč velika stranska ogledala, ki nekoliko olajšajo parkiranje.

Nova generacija pick-upov je tudi znanilka sprememb. Iz delavnega oz. tovornega stroja se vedno bolj spreminja v vozilo za prosti čas in preživljanje le-tega. Vozniku omogoča opravljanje vsakodnevnih opravkov kot vsako drugo vozilo, obenem pa nudi užitek vožnje po brezpotjih ali pa omogoča združitev prijetnega s koristnim. Vsekakor trendi kažejo, da postajajo pick upi tudi v Evropi vedno bolj popularni in zaželeni, zato tudi postajajo vedno bolj podobni osebnim vozilom.