Mercedes Benz A 160 CDI Avantgarde

Najmanjši »benz« je odrasel avto…

Mercedes Benz A druge generacije je malenkost prenovljen prav pred nedavnim zapeljal na ceste. A če ne pogledate res pozorno, ne opazite drugačnih prednjih žarometov, drugače oblikovanih prednjih in zadnjih odbijačev inspremenjene motorne maske, ki je v opremski različici Avantgarde še dodatno ozaljšana s kromom. Razlike so še, a še bolj malenkostne: oblikovanje stranskih pragov, ogledal in kljuk na vratih je drugačno – bolj moderno, pravijo pri Mercedesu, spremenjeno oblikovanje 16 palcev velikih platišč, del serijske opreme avantgarde, pa zaokroža prenovo.Razred A druge generacijedeluje sveže, resno, odraslo in nikakor ne (mali) mestni avto, kar po merah in namenu je.

Znotraj je bil zmeraj večji…

Notranjost vozila je, glede na zunanje mere, zračnainprostorna, tako v kabini kot v prtljažniku. Vsa vrata se široko odpirajo, spredaj se na solidno velikih in povprečno oprijemljivih sedežih, z veliko možnostmi nastavitve, sedi sproščeno.K dobremu počutju voznika pripomore tudi nekaj višje sedenje, v dve smeri nastavljiv volan (pre)velikega premera in priročno nameščena, a nekam dolga prestavna ročica. Instrumentna plošča je pregledna, sredinska konzola prečiščena. Preglednost iz vozila je zaradi veliko steklenih površin v vse smerizelo dobra. Navdušuje veliko odlagalnih površin, pa tudi izbor materialov in raven izdelave je občutno boljša, kot v prejšnji generaciji. Nekaj (potrebnega) blišča in občutek prostornosti doda dvobarvna notranjost z veliko svetlimi toni, vseeno pa smo od opremske različice avantgarde pričakovali več prestiža. Zadaj je prostora dovolj. Več ga je v dolžino, kot v višino in širino, a štirje odrasli v vozilu vseeno dovolj sproščeno sedijo. Petega potnika velja pustiti doma. Nad (pre)malo prostora, se bo, kljub lastnemu vzglavniku, namreč, skoraj gotovo pritožil.

Prtljažni prostor je zgledno obdelan, za ta razred nadpovprečno prostoren že v osnovni postavitvi inz respreprostim zlaganjem deljive zadnje klopi, povečljiv. Dovolj lahka prtljažna vrata se tudi za dolgine odpirajo dovolj visoko, kar je pohvalno.

Avangarde, ali res?

Mercedes večino svojih modelov ponuja z vrsto opremskimi paketi, pri čemer paket opreme avangarde ponavadi služi temu, kar ime namiguje – avantgardnosti in prestižu pri ureditvi zunanjosti, notranjosti, izboru in barvah materialov in pri opremi. Tudi zato se takoj porodi vprašanje, kaj na tem modelu je res avantgardno? Morda le cena, saj že v osnovi z nekaj nad 21 evrskimi tisočaki testni »A« še zdaleč ni poceni avto. Dodatne slabe štiri tisoč evrov dodatne opreme ceno vozila približa 25.000 evrov, kar je (občutno) preveč, kakor koli pogledamo.

Najmanjši dizel je… zadržan…

Najšibkejši motor, ki ga je moč dobiti v razredu A ni, kot namiguje številka 1,6-litrski (dizelski) stroj, temveč dvolitrski turbodizel. Zaradi majhne pomoči turbopuhala v različici 160 cdi pridela 82 »konjev« in 180 Nm največjega navora. To je dovolj za mestne vožnje, drugače pa je mali »benz« zmeraj, kot pravi že podnaslov, (zelo) zadržan. Motor leno pospešuje, nikoli »ne skoči«, sicer ponuja povprečno odzivnost, a le podpovprečno prožnost. Res pa je, da “A”, ob spretno izračunanih prestavnih razmerjih petstopenjskega menjalnika, ter precejšnjem priganjanju motorja doseže dovolj visoko končno hitrost. Med pluse smo v “knjižico” zapisali zgledno kultiviranost in ob zadržanem pritiskanju stopalke za plin, tudi zelo zmerno porabo. Najmanjše testno povprečje je namreč znašalo 4,1 litra na 100 km. Skupno testno povprečje s pol sedmimi litri na sto kilometrov, pa ni več tako skromno.

V vožnji

Se še spomnite, kako se je prvi »A« pri losovem testu stabilnosti nesrečno prevrnil? Mercedes je takrat takoj reagiral in vsa vozila razreda A opremil s stabilnostnim sistemom ESP ter ojačal servo pomoč volanu, da je ta postal bolj posreden. Aktualni A je sicer zelo daleč od voznih lastnosti prve generacije, vseeno pa je v vožnji nekako »neaktiven«. Volan namreč še vedno ostaja posreden in manj natančen kot bi želeli. Pa tudi vzmetenje, ki na trenutke deluje neharmonično, ter pri prehodih čez grobe neravnine vozilo nič kaj prestižno »stresa«, večinoma sicer (nekaj) prispeva k udobni vožnji, a ne več kot to. A-ja, kot je bil testni, zato ne velja preganjati v ovinke, ker se tam sploh ne počuti dobro. Precej bolj mu pristoji zmerno hitra vožnja po mestnih vpadnicah ali drugih hitrih cestah, pa tudi v centru mesta, še posebej na račun majhnega rajdnega kroga, se dobro znajde. Pohvalo izrekamo na račun dobro odmerljivih in zmogljivih zavor in zelo homogene svetlobe iz žarometov. Menjalnik je solidno natančen in teče dovolj gladko, a za pretikanje zahteva več moči, kot bi pričakovali.

Za konec