Zanesljivi sopotnik
»Enkrat Mercedes, vedno Mercedes,« mi je zagotavljal znanec v več ur trajajočem pogovoru, kjer sva obdelala vse življenjsko pomembne teme: družino, avto, službo. Ko sem kasneje premišljevala o skupku izrečenih modrosti, sem ugotovila, da o družini in službi ni ravno izgubljal besed.
»Prej bom zamenjal ženo kot znamko avtomobila,« mi je še zatrjeval. In jo je res. Je srečno vdrugo poročen, na dvorišču pa se še vedno blešči Mercedes. O bleščanju ne pišem zaradi olepševanja zgodbe, temveč je posledica rednega in natančnega čiščenja vozila. Večina njegovih izjav in življenjskih prepričanj pa zagotovo izvira iz dejstva, da je po poklicu zasebni avtoprevoznik, ki mu dobro vzdrževano vozilo služi vsakdanji kruh.
Verjetno ni daleč od resnice tudi posledično razmišljanje, da je prav pregovorna vzdržljivost in zanesljivost tovornega programa k znamki Mercedes-Benz pritegnila dobršen del kupcev osebnih avtomobilov. Drugi segment kupcev izhaja iz njene prestižnosti, ki so jo v dolgi zgodovini gradili uporabniki, nameščeni na najvidnejših položajih v družbi.
Paladijevo siv
Od nekdaj se mi je zdelo, da vozniki klasične štirivratne limuzine izražajo določeno mero umirjenosti. Takšne, ki je sama do tega trenutka še nisem začutila. Pa sva se odpeljala v gnezdo protokola – pogledat, če bi se lahko kje ujela. On eleganten, umirjen, v svetlo sivih tonih z okoljem ni imel nikakršnih težav. Čistih, elegantnih linij ni v ničemer izstopal iz brezmadežno urejene okolice. Jaz pa… sem se še najbolj povezala s plapolajočimi državnimi zastavami.
Še poimenovanje njegove barve prinaša cel kup dragocenih podtonov: kemijski element paladij je redka kovina, po sestavi podobna platini in (v eni izmed tolmačenj) poimenovana po grški boginji modrosti Pallas (Atena). V zadnjih nekaj desetletjih je predvsem v avtomobilski industriji zelo iskana surovina, saj je zaradi svojih lastnosti ena od sestavnih delov katalizatorja.
Navodila in uporaba
Že tradicionalno so navodila v takšnem vozilu obsega zajetnega književnega dela, pa jih verjetno ne bi šla odpirat, če me ne bi razjezilo neprestano prekinjanje Bluetooth® povezave z mojim BlackBerry® telefonom. Modri in Črni sta se sicer uspela povezati (kar je sicer ena od večjih težav, s katerimi se spopadajo imetniki obeh, kar lahko zasledite na marsikaterem uporabniškem forumu), a se je povezava pretrgala vsake pol minute. Pri predstavniku znamke so mi ob vračilu vozila zagotavljali, da se jim nad čim podobnim ni pritoževal še nihče izmed lastnikov, a je bila to bolj slaba uteha. Še posebej, ker podobnih težav s prostoročno povezavo v avtomobilih do sedaj nisem imela.
Sicer pa za delovanje vgrajenih sistemov pomoči v avtomobilu ni potrebno pretirano brskanje po navodilih. Večina jih je prijazno uvrščenih v meniju potovalnega računalnika, kjer jih lahko z minimalnimi posegi omogočate ali onemogočate. Tako vas bo Mercedes C s tresenjem volana prijazno opozoril, da posegate v področje izven svojega voznega pasu ali pa z zvočnim in vidnim signalom opozoril na bližnja vozila v mrtvem kotu. Za navigacijo po neznanem pa lepo poskrbi Becker® MAP PILOT sistem, ki je dovolj enostaven, da vas ne ovira pri mirni vožnji.
Le s slavno Mercedesovo »dve v enem« ročico za smernike in brisalce stekel sva se nekaj časa lovili, saj je nameščena nekoliko izven mojega običajnega območja dosega, pa še malce bolj odločno jo je potrebno premikati. Vse s svojim namenom, sem prepričana. Ostala stikala, vključno s tistimi na volanskem obroču, pa so dobro vidna in lepo uvrščena po voznikovem delovnem prostoru.
Velik ali majhen?
Čeprav je v svoji družini najmanjši med enakimi, ponuja dovolj prostora za potnike in prtljago. Kot večina limuzin tega razreda pa tudi on ne omogoča udobne vožnje več kot dveh oseb na zadnji klopi. V primeru, da nameščate dva otroška sedeža, pa bo ostalo med njima dovolj prostora le še za srednje veliko žensko torbico.
Vozniku vsekakor ne bo ničesar manjkalo. Na ravno prav udobnih, električno nastavljivih sedežih, bo imel le eno težavo: kako brzdati svoj temperament in zadrževati vozilo znotraj zakonskih omejitev hitrosti. Pri samodejnem menjalniku namreč »kickdown« požene kri v obtoku in dvigne utrip voznika in avtomobila. Kljub temu, da ni prva izbira športnih voznikov, mi je ponudil dobro vodljivost in se z lahkoto podal čez vzpone okoliških klancev. Kako ne bi, s takšnim motorjem.
Motor s 170 konjskimi močmi povsem suvereno poskrbi za to, da avtomobilu med vožnjo praktično ne zmanjka moči. Voznik ima ob pritisku na gumb možnost dveh prednastavitev načina vožnje (E – S), samodejni menjalnik pa omogoča tudi ročno pretikanje s pomikom prestavne ročice levo ali desno. Po pravici povedano se mi je zdel omenjeni način prestavljanja nepotreben, saj se vozilo izredno lepo odziva na odločnejši voznikov pritisk stopalke za plin. Dobra novica za vzdrževalce naših cest pa je, da od uporabnikov Mercedesa C ne bodo slišali kaj dosti pritožb na splošno stanje, saj je pri nastavitvah podvozja udobje potnikov na prvem mestu.
Torej majhen v svoji družini, velik v zmogljivostih in za zaključek na žalost tudi velik pri ceni. Glede na zahtevani vložek za nakup bo še naprej (vsaj kot novo vozilo) na voljo le bolj premožnim slovenskim voznikom.
Več informacij o Mercedes-Benzu limuzini razreda C na uradni strani.
Predstavitev na Avtomobilizem.com.
Besedilo: Urška Radolović
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Mercedes-Benz C 220 CDI BlueEFFICIENCY Avantgarde – Zvestoba do groba"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
zanimivo; ima “plastična” vrata, pa noben ne graja kot pri Jetti …………..sicer pa “jebala” jih ročna (nožna) – katastrofa
Lepo so izboljšal notranjost, ena najlepših v tem razredu.
Nemc, katerega se nebi branil.
C-klasa, edini Mercedes, ki bi kupil, če bi imel cvenka.