Mercedes Benz E 250 CDI BlueEfficiency Elegance

Sodobna klasika

Prehod iz mehkih v bolj oglate in odločne oblikovne poteze je napovedala že zadnja generacija razreda C, novi razred E pa je to smernico le še odločno potrdil. Štirje pravokotni žarometi na eni strani pomenijo radikalno spremembo v primerjavi s predhodnikom, na drugi pa vzbudijo jasno asociacijo prav na slednjega. Nos krasi tudi nepogrešljiva maska vodoravnimi kromiranimi letvicami, ki je tokrat bolj ostro prirezana. Celotni podobi avtomobila dajejo zgodovinski pridih kromirani detajli in izbočena zadnja blatnika, ki poustvarjata obliko modela S 220 Ponton iz petdesetih let prejšnjega stoletja.

Prostorna, elegantna in udobna notranjost

Elegantne oglate linije pridejo še bolj do izraza v notranjosti, kjer se odlično podajo usnju, obilici matiranega lesa in kromiranim detajlom. Poleg kakovostnih materialov, hvalimo natančnost izdelave, ergonomijo voznikovega prostora in postavitev stikal, ki ne zahteva posebnega privajanja. Instrumentna plošča je lepo pregledna, dopolnjuje pa jo velik prikazovalnik LCD na sredini merilnika hitrosti, ki posreduje podatke iz potovalnega računalnika in celo napotke navigacijske naprave. Med merilniki najdemo tudi klasično analogno uro, ki se bo nekaterim morda zdela malce staromodna, a se lepo poda slogu avtomobila. Sprednja sedeža ob zadovoljivi bočni opori ponujata izredno udobje in dajeta takoj vedeti, da sta ustvarjena za dolga potovanja. Podobno je tudi v drugi vrsti, kjer imajo potniki obilo prostora za noge, za glavo pa ga bodo imeli dovolj le tisti le tisti, ki niso veliko višji od 185 centimetrov. Prtljažni prostor meri neskromnih 540 litrov, ima pa limuzinsko majhno nakladalno odprtino in ne more se hvaliti niti z višino, ki je primerna predvsem za klasične kose prtljage. Na vrh prtljažnega prostora je pritrjen izvlečni predal, ki se bo zato, ker dodatno znižuje nakladalno odprtino, nekaterim morda zdel moteč, drugim pa nepogrešljiv, saj se z enostavnim pritiskom na mehko dno prelevi v priročen “zabojček” za manjše tovore, ki bi se sicer prosto kotalili naokrog.

Močan in nepožrešen dizel

Za oznako 250 CDI BlueEfficiency se skriva 2,2-litrski dizel, ki razvije 150 kilovatov moči (204 KM) in kar 500 Nm največjega navora, ki je na voljo že od 1.600 vrtljajev na minuto. Avto zato zelo lepo zvezno pospešuje, ob odločnejšem pritisku na plin pa nas sila prav prijetno potisne ob sedež. Takrat navadno začne veselo utripati opozorilna lučka sistema proti zdrsu pogonskih koles, ki ima z velikodušno odmerjenim navorom precej dela. Ta se na zadnji kolesni par prenaša preko zgolj petstopenjskega samodejnega menjalnika. Slednji dovolj hitro in mehko prestavlja, njegov elektronski um pa dobro sledi voznikovim ukazom preko stopalke za plin. Ob samodejnem načinu ponuja tudi ročno omejevanje razpoložljivega območja prestav s pomikom ročice levo in desno ter izbiro udobnega ali bolj športnega načina. Kljub temu pa se v hitrosti delovanja ne more kosati s sodobnejšimi šest ali celo sedemstopenjskimi menjalniki (7GTronic), ki jih tudi Mercedes ponuja pri močnejših motorjih. Tako motoriziran E vseeno ponuja spoštovanja vredne zmogljivosti, saj pospeši od 0 do 100 kilometrov na uro v 7,7 sekunde in doseže največjo hitrost 240 kilometrov na uro. Na testu je nemška limuzina opravičila napis BlueEfficiency, ki označuje kopico ukrepov v prid gospodarnosti. Na avtocesti je zahtevala manj kot sedem litrov plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov, v mestu približno dva litra več, v povprečju pa smo zabeležili 7,8 litra porabe. Glede na velikost in razred avtomobila pa bi pričakovali nekoliko večjo posodo za gorivo. Res je, da smo se ustavili na bencinskem servisu kmalu za tem, ko je zasvetila lučka za rezervo, a vseeno smo bili presenečeni ob tem, da je “zlati gospod” pogoltnil le dobrih 50 litrov dizla. Vse je postalo bolj jasno, ko smo v tehničnih podatkih prebrali, da prostornina posode meri 59 litrov, kar pa, kljub zmerni porabi, ne omogoča dosega rekordnih razdalj.

Skoraj popoln potovalnik

Mercedesova srednja limuzina požira kilometre kot za šalo. Zahvaljujoč odlični zvočni izolaciji ter dobri aerodinamiki karoserije, ki potniški prostor obvarujeta pred nadležnim hrupom, je vožnja, kljub nekoliko glasnejšem motorju, pri višjih hitrostih vselej udobna. Njegovo podvozje je dovolj mehko, da bodo daljša potovanja udobna, obenem pa tudi dovolj togo, da v zavojih daje zanesljiv občutek in to cestno ladjo obdrži na cesti. Čeprav je na splošno udobje na prvem mestu, pa tudi ta nemška stvaritev ni povsem imuna na tresljaje, ki jih povzročajo večje grbine ali na primer spoji na mostovih in podobnih cestnih gradnjah.

Resnično prestižen šele z doplačili

Za osnovnega mercedesa E 250 CDI BlueEfficiency bi lahko rekli, da je varen, saj med drugim ponuja sedem varnostnih blazin, zavorni sistem ABS, elektronski nadzor stabilnosti ESP z uravnavanjem spodrsavanja pogonskih koles sistem zaščite potnikov Pre-safe, aktivna vzglavnika pri trku Neck-pro in opozorilnik izgube tlaka v pnevmatikah Lahko bi rekli, da je udoben, saj med njegovo serijsko opremo najdemo električni pomik stekel in zunanjih ogledal, dvopodročno samodejno klimatsko napravo, avdio napravo, večopravilni volanski obroč in tempomat. Gotovo lahko rečemo tudi, da je prostoren (v razredih merilih), ob vsem tem pa ne ponuja pravega razkošja in prestiža. Za slednje je namreč potrebnih kar nekaj doplačil, to pa ne ravno skromno začetno ceno, z dobrih 47 tisočakov, dvigne za 15 ali več tisoč evrov. Tako je na primer cena testnega primerka, ki je bil izdelan v izvedbi Elegance in je bil med drugim oplemeniten z usnjenim oblazinjenjem, z jesenovim lesom s porami, gretjem sedežev, navigacijsko in DVD napravo, petstopenjskim samodejnim menjalnikom ter s 17-palčnimi platišči iz lahke litine, presegla 64 tisočakov, za resnično atraktiven videz in razkošje pa bi si morali s spiska doplačljive opreme omisliti še kar nekaj dragih dodatkov. Zato lahko med njegove lastnosti vsekakor zapišemo tudi, da je drag.

Za konec

Mercedes E je zelo elegantna limuzina, ki prepriča brez vznemirljive privlačnosti. Po precej klasičnem izgledu lahko sklepamo, da bo osvojil predvsem starejše uglajene gospode, z gotovostjo pa lahko trdimo, da ima vse, kar lahko navduši tudi mlajše duše, ki imajo dovolj pod palcem, da si lahko privoščijo trikrako zvezdo.