Mini Golf

VW POLO 01

VW POLO 02

VW POLO 03

VW POLO 04

VW POLO 05

VW POLO 06

VW POLO 07

VW POLO 08

VW POLO 09

VW POLO 10

VW POLO 11

VW POLO 12

VW POLO 13

VW POLO 14

VW POLO 15

VW POLO 16

VW POLO 17

VW POLO 18

VW POLO 19

VW POLO 20

VW POLO 21

VW POLO 22

VW POLO 23

VW POLO 24

VW POLO 25

VW POLO 26

VW POLO 27

VW POLO 28

VW POLO 29

VW POLO 30

Brez oblikovalskih presežkov

Avtomobilski svet se dodobra spreminja. Tako v ospredje prihajajo pospešena elektrifikacija, avtonomna vožnja ter (še vedno) raznorazni športno uporabni križanci. Zdi se torej, da so marsikateremu klasičnemu modelu, ki je sicer v preteklosti pustil precejšen pečat v avtomobilizmu, dodobra šteti dnevi. Še posebej v segmentu klasično gnanih malih mestnih avtomobilov, kamor spada tudi Volkswagnov Polo, čemur vsaj malce potrjujejo tudi prodajne številke, ki v zadnjih letih rahlo padajo.*

A da ne bo pomote, mali Volkswagen še vedno velja za enega njihovih najbolj pomembnih ter tudi ikoničnih modelov, saj že skoraj pet desetletij nagovarja takšne in drugačne (pri)mestne vagabunde. Obenem gre za avtomobil, v katerem je marsikdo napravil prve vozniške korake, se z njim podil po mediteranskih počitniških destinacijah ter znal osvojiti tudi kakšno precej bizarno titulo (npr. »najslabši južnoafriški voznik«**).

In čeprav Polo nikdar ni veljal za pretirano ekscentrično avantgardno oblikovano vozilo oziroma že od samega začetka ohranja zadržano linijo (beri: rahlo dolgočasna oblika), pa je vedno znal najti zelo širok krog kupcev. Okej, zadnja, šesta generacija (AW-BZ) se res lahko pohvali tudi s prestižno oblikovalsko nagrado Red Dot, a vseeno ne vzbuja tolikšnih emocij kot kakšna konkurenčna galska ekstravaganca. Kar pa tako ali tako ni njegov namen! Če seveda povsem izvzamem kakšno nabrito GTI različico.

Zato ne čudi, da je bila lanskoletna prenova malega Volkswagna precej decentne narave, po njej pa je moč v hipu ugotoviti, da je postal še bolj podoben svojemu večjemu bratu. Mini Golf, torej! Pri čemer še najbolj v oči padejo zadnje deljene LED luči, nov napis Polo ter pri matričnih žarometih (serijski pri paketu Style!) sprednje »Fredi Miler obrvi« (beri: sklenjena linija dnevnih LED luči), ki pa delujejo nekoliko načičkano.

Novotarije

Duhu najsodobnejših trendov, ki zapovedujejo digitalizacijo na vsakem koraku, sledi tudi najnovejši Polo. Tako se znotraj ponaša s skoraj že samoumevnimi digitalnimi merilniki (10,25-palčni Digital Cockpit Pro ob 303-evrskem doplačilu), osveženo multimedijo (k sreči s posameznimi fizičnimi gumbi) ter inovativnimi drsniki za nastavitev klimatske naprave. Vendar pa slednja pogruntavščina ne more biti ravno v ponos Volkswagnovim inženirjem, saj se izkaže v praksi za precej slabšo rešitev od klasičnih fizičnih upravljal. Sicer smo tovrstnih upravljal vajeni že iz drugih novodobnih Volkswagnovih modelov (Golf, Tiguan, …), a vseeno z nestrpnostjo čakamo, da počasi odromajo na smetišče zgodovine. Podobno kot pri kakšnem slovenskem mediju, tudi pri Polu ni vse boljše, kar je novo!

Vsekakor pa velja Polo še vedno za enega bolj ergonomsko dodelanih modelov v tem avtomobilskem razredu, v katerem skoraj miže najdeš vsa najnujnejša upravljala (okej, razen prej omenjenih klimatskih). Obenem se izkaže z odličnim položajem za volanom (tudi za voznike, višje od 190 cm), solidnim izborom materialov ter nadpovprečno prostornostjo (celo na zadnji klopi). Nikakor pa ne pričakujte kakšnih dizajnerskih presežkov, ki jih zna ponuditi že najnovejši Peugeot 208 (npr. 3D merilniki) ali vsaj Renault Clio (npr. pri opremskem paketu Initiale Paris), a mu kot celoti ne moreš očitati nič resnejšega. Ponovno, pravi Golf v malem. Nenazadnje tudi pri ceni, ki zna kaj hitro preseči celo tisto cenovno mejo (beri: 20 tisočakov), pri kateri smo včasih v tem razredu pogledovali zgolj h kakšnim »hot hatch« petardam ter retro angleškim ikonam.

Vseeno pa sem pri dani ceni testnega primerka še vedno zaman iskal brezstični ključ, katerega sicer cenijo na ne preveč nežnih 333 evrov, pri čemer bi lahko imel paket Style že v osnovi malce večja platišča (serijska 15-palčna) ter dodatno zatemnjena zadnja stekla.

Kratek spisek

Res pa smo po stari Volkswagnovi navadi že dobro vajeni, da nam znajo ponuditi precej izdaten spisek dodatne opreme (možnost individualizacije celotnega paketa), kar bi moralo zadovoljiti širok spekter kupcev. Vsekakor eden izmed pomembnejših prodajnih argumentov, ki jih daljnjevzhodni proizvajalci praviloma ne ponujajo. Malce bolj skopi so po novem zgolj pri motorni ponudbi, kjer je na voljo – če seveda odmislim prodajno obskurno GTI verzijo –  zgolj litrski trivaljnik dveh različnih moči (95 in 110 KM), zaradi česar deluje vse skupaj nekoliko osiromašeno. Morda bi se lahko na slovenskem ceniku znašla tudi kakšna osnovna MPI različica z 80 KM, s katero bi – tako kot nekoč – še lažje nagovarjali defenzivno vozeče upokojence ter pretirano zaskrbljene starše mladih voznikov. Pogrešate kakršnokoli hibridno verzijo? Zaenkrat jo boste našli zgolj pri konkurenci.

Kakorkoli že, na zgornji strani omenjene motorne ponudbe se nahaja verzija s 110 KM največje moči, ki pa se izkaže v praksi kot iskriva in živahna. Mali agregat pokaže precej življenja že pri 2 vrtljajnih tisočakih ter zelo zvezno pospešuje vse do rdečega območja (v ročnem režimu menjalnika DSG). A pozor! Tedaj kabino napolni ne preveč nežen zvok trivaljnika, ki žal nima prav nobenega športnega prizvoka. Za kaj takega je pač potrebno dodati 5 tisočakov za sladostrastno izvedenko GTI.

Morda bo kdo presenečen, da pri tej motorizaciji za prenos moči skrbi zgolj in samo 7-stopenjski DSG, ki pa v večini voznih režimov solidno opravlja svoje delo. Menjalnik, ki sicer pozna tudi funkcijo jadranja, zna biti malce zmeden zgolj med hitrejšimi manevri. Poraba goriva? Solidna, nikakor pa navdušujoča.

Pričakovano se na cesti ponaša z zelo odraslimi voznimi lastnostmi, pri čemer imaš vseskozi občutek, da se voziš v večjem avtomobilu. Smo že omenili, da bi ga lahko brez težav preimenovali v mini Golf? Izjemno uravnoteženo podvozje, skupaj z ravno prav »mesnatim« volanskim mehanizmom, zna obenem pričarati kanček dinamike. Res pa ne smete pričakovati kakšne pobalinske igrivosti, ki jo zna pričarati že osnovni Mini One ter nenazadnje celo Suzuki Swift. Vseeno le govorimo o klasičnem Volkswagnu, kjer vse skupaj deluje podobno kot humoristična oddaja na nemški televiziji – laboratorijsko perfektno, a obenem tudi rahlo sterilno.

Ohranja POLOžaj

Volkswagnov avtomobil, poimenovan po enem najstarejših ekipnih športov v zgodovini (ne, to ni vaterpolo), velja za enega tistih modelov, ki je v zadnjih desetletjih dodobra definiral slovenski prometni vsakdan. Bo temu sledil tudi v naslednjem polstoletnem obdobju? Nekako ne verjamem, razen če se ne preobrazi v športnega »terenčka, ali – kar je verjetneje – se pod motornim pokrovom ne znajde električni »mlinček«.

Kakorkoli že, Volkswagnova reinkarnacija nekdanjega Audija 50 tudi v tej izvedbi velja za enega bolj uravnoteženih predstavnikov segmenta in mu lahko zameriš zgolj ne najbolj nežno ceno. Ampak slednjega smo že vajeni tudi od ostalih proizvajalcev. Obenem ponuja dovolj drugih adutov, da lahko vsaj še nekaj časa odbija napade raznih T-Rococ, Taigov in podobnih modnih športno uporabnih manekenov. Vsekakor ohranja položaj, zato se zdi prodajni uspeh zagotovljen.

Tekst in foto: Urban Acman.

* Prodaja VW Pola na evropskih tleh: 169.467 – 2020 / 257.804 – 2019 / 295.403 – 2018 / 271.369 – 2017 / 307.462 – 2016

** Med 1.10.2017 ter 30.6.2021 je bilo na južnoafriških cestah največ smrtnih žrtev med vozniki modela Volkswagen Polo (16,7%) – vir: https://ewn.co.za/2022/01/27/volkswagen-polo-drivers-the-worst-in-sa-rtmc-study