Opel meriva v imenu prilagodljivosti

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

Če se vam zdi, da prva generacija merive še ni bila dovolj fleksibilna oziroma prilagodljiva, potem se bodo ti dvomi pri novinki nedvomno povsem razblinili.

Pozna pravo malo četico flex-ov

Serijsko vgrajeni sistem FlexSpace, ki ga poznamo že iz predhodnice, se nanaša na prilagajanje zadnjih sedežev. Le-ti so še naprej razdeljeni v tri dele z delitvijo 40:20:40, od katerih je najožji srednji zgolj zložljiv ne pa tudi kakorkoli drugače nastavljiv. A tega mu ne štejemo za slabo, saj sta stranska dva v osnovi izdatno 15-centimetrsko vzdolžno pomična in ravno tako enostavno zložljiva. A zadeva se še ne zaključi tu. Ko je sredinska »pručka« pospravljena, je možno bodisi naložiti v merivo ozke in daljše predmete med nasloni stranskih sedežev bodisi pa slednja dodatno poševno zamakniti za približno pet centimetrov nazaj in proti notranjosti avta. S tem se sprostijo dodatni centimetri v širino, ki dobro denejo komolcem in tudi glavam zadnjih dveh potnikov. V osnovi sta namreč oba pomaknjena močno proti zunanjosti avta, tako da v primeru odraslih oseb njuno sedenje ni pretirano udobno, srednjim potnikom je pa zadeva le še slabša. Upoštevajoč to je jasno, da je meriva še naprej dosti bolj štiri- kot petsedežnik.

Drugi iz četice flex-ov: FlexDoor

Kot že beseda »door« v imenu tega flexa nakazuje, gre za naslednjo, po besedah Opla, primarno posebnost nove merive, ki se nanaša na njen zadnji par vrat in način odpiranja le-teh. Po letu 2003 predstavljenemu BMW-jevu rolls-royce phantomu in zdaj že počasi ugašajoči mazdi RX-8 je zdaj tudi Opel predstavil model z »narobe« postavljenimi tečaji zadnjih vrat, ki jim omogočajo odpiranje v nasprotni smeri, kot smo je vajeni sicer pri avtomobilih. Ta vrata so bila zaradi nevarnosti izpada potnikov iz vozila ob njihovem nenamernem odprtju, zakonsko prepovedana. Njihovo ponovno uporabo v sodobnih vozilih je namreč omogočila šele vpeljava dodatnega varnostnega mehanizma, ki onemogoča odprtje vrat med vožnjo, z njim pa je seveda opremljena tudi meriva.
Zadeva ob praktično 90-stopinjskem odpiranju sprednjih in zadnjih vrat na papirju veliko obljublja, toda, ali dostavi tudi v praksi? V veliki meri da, se glasi naš odgovor. Rahlo se namreč sprva zatakne pri dostopanju do zadnjih sedežev, saj so nam telesni gibi pri vstopanju sprva nekaj novega in torej neugodnega, a prepričani smo, da se mu bosta tako kot vsega novega naša podzavest in telo s časom in uporabo preprosto navadila. Nedvomno tega privajanja pri izstopanju ne bo potrebnega, saj je izstopanje iz vozila že v prvo bolj enostavno in prijetno. Nekaj več z logiko podprtega pristopa k vstopanju v ali izstopanju iz vozila bo nedvomno potrebnega pri vozilu parkiranem na ozkih parkiriščih, ko je možno vrata odpreti le malo. Takrat namreč med le rahlo odprtimi vrati nikakor ne bo dovolj prostora za sprednjega in zadnjega potnika, temveč bosta morala vstopati oziroma izstopati najprej eden in šele potem drugi.

Poznan princip flexfloora in popolnoma nov flexrail

Za zaključek zgodbice o četici flexov, ki jih je moč imeti v novi merivi, se na kratko posvetimo še sistemom FlexRail, FlexFloor in FlexFixu. Prvi se nanaša na dva med sprednjima sedežema vzdolžno nameščenima aluminijastima vodiloma, na katera se namestita pomična konzola z vgrajenim predalom ter polička z ravno tako vdelanim držalom za pijačo. Oba sta vzdolžno nastavljiva in tako dopuščata skoraj neomejene možnosti prilagajanja odlagalnega prostora med sprednjima sedežema, kar se skozi uporabo izkaže kot zelo priročna rešitev. Naziv FlexFloor se nanaša na prilagodljivo dno osnovnega prtljažnika, kjer je možno trdo polico namestiti podobno kot pri nekaterih konkurentih povsem v dno prtljažnika, ali pa le-tega razdeliti po višini na dva dela. Pri tem je nedvomno omembe vredno dejstvo, da polica, ko je nameščena v zgornji legi, tvori s hrbtišči zloženih sedežev druge vrste ravno dno skupnega prtljažnika. Opel ponuja tudi možnost vgradnje tovarniško vgrajenega nosilca za kolesa FlexFix, ki je pospravljen pod dnom prtljažnika, a slednjega žal nismo imeli možnost preizkusiti, saj v tokratnem testnem avtu pač ni bil vgrajen.

Še malo bolj splošno o merivini notranjosti

Kljub temu, da je meriva glede na predhodnico zrasla v dolžino za dobrih dvajset centimetrov, je občutek prostornosti v kabini spredaj in zadaj ostal na enaki ravni. Voznik in sovoznik imata protora v vse smeri dovolj, zadaj pa je pri petsedežni postavitvi, ob povsem nazaj pomaknjenih sedežih, ravno tako dovolj prostora za kolena in glave, zmanjka pa ga, kot smo že omenili, v širino. Ko steče beseda o štirisedežni merivi izginejo tudi vse pripombe na širinsko utesnjenost zadaj.
Merilniki so pregledni in dobro založeni, moti le neroden način pregledovanja podatkov potovalnega računalnika na obvolanski ročici, saj za zamenjavo prikaza podatka zahteva odmik roke z volanskega obroča. Splošna ergonomija je dobra, kar velja tudi za namestitev stikal in gumbov, saj so tam, kjer jih pričakujemo. Je pa res, da nas je med uporabo motila velika količina stikal na sredinski konzoli, ki tako vsaj v fazi privajanja na vozilo zahteva od uporabnika več pozornosti in razmišljanja pri iskanju določenega stikala.

Turbo???

Prisežemo, če na merivinem zadku ne bi bilo napisa turbo in dodatna kontrola tehničnih podatkov ne bi razkrila, da 1,4-litrskemu štirivaljniku pomaga dihati turbopolnilnik, bi prisegli, da je testni primerek poganjal kakšen anemičen atmosferski 1,6-litrski bencinar. 88 kilovatov oziroma 120 konjskih moči je namreč včasih pomenilo, da avto, ko pritisneš plin do konca, tudi nekaj »da« od sebe, toda temu v primeru merive 1.4 turbo ni tako. Motor nikoli ne prepriča z za turbomotorje značilno prožnostjo in poskočnostjo v srednjih motornih vrtljajih. Toda to glede na podatek o največjem navoru, ki znaša 175 njutenmetrov, roko na srce, ni spet tako zelo presenetljivo. Mlinčku pa ne pomaga niti priganjanje v najvišje motorne vrtljaje, ki so z rdečim poljem omejeni na 6500 vrt/min, tako da nekega smisla v tem ne vidimo, saj štirivaljnik tudi takrat preprosto nikoli ne prepriča s poskočnostjo, ki bi pristala 88-kilovatnemu turbobencinarju. V redu, meriva 1.4 turbo v 88-kilovatni izpeljanki sicer nikoli ni tudi zares podhranjena, a glede na izkušnje pridobljene s konkurenčnimi izdelki primerljive moči, smo upravičeno pričakovali več.
Glede na to, da ima serijsko vgrajen samo povprečni in razmeroma na dolgo preračunani petstopenjski ročni menjalnik, bi bolj razdrobljeno preračunanih šest prestav v menjalniku morda zadevo vsaj malo izboljšalo. Zanimivo je, da imajo CDTI-ji že ob vstopni različici »pripet« šeststopenjski menjalnik. Opel, zakaj tega še vedno nočeš storiti tudi pri bencinarjih?

Na cesti

Opel s svojimi modeli v zadnjih letih zelo očitno cilja na dinamike željne voznike/kupce. Tudi z merivo, ki želi biti sicer v osnovi družinsko usmerjen mali enoprostorec, ni dosti drugače. Podvozje je uglašeno na dobro raven med udobjem in dinamiko vožnje, lega je stabilna, zanesljiva in predvidljiva. S staliča udobja je meriva dober partner, saj vzmetenje v večini okoliščin zanesljivo prestreže nepravilnosti na cesti, izjema so le kratke neravnine prevožene pri hitrejši vožnji, ki jo nekoliko bolj stresejo, a to bi vsaj deloma lahko pripisali tudi 17-palčnim kolesom. Ob dobri odzivnosti in natančnosti volana pa nekoliko bolj nizkopresečni obutvi žal ni uspelo dvigniti povratne povednosti volana na tako raven, da bi bil voznik o dogajanju pod sprednjimi kolesi zadostno obveščen.

Za konec

Nedvomno so glavne odlike nove merive njena notranja prilagodljivost in iz tega sledeča izvrstna uporabnost razpoložljivega prostora. Opel zagotavlja, da so pomembno orožje v boju za kupce tudi zadnja »samomorilska« vrata. Pritrjujemo, da slednja nedvomno imajo svoje prednosti, toda tudi nekaj malega slabosti je povezanih z njimi, res pa je, da se je moč večini le-teh izogniti oziroma se na njih preprosto privaditi z dolgotrajnejšo uporabo. Kar se tiče motorja 1.4 turbo pa se bo glede na dosedajšnje izkušnje s CDTI turbodizli izbira slednjega merivi nedvomno bolj podala.