Že res, da je prenova 308-ke ena skromnejših, a to celotnemu paketu avta le težko štejem v minus.
Kar je ljudem všeč, ne spreminjaj … preveč
Še največ „likanja“ je utrpel nos avta, kjer so opazni drugače oblikovan motorni pokrov z novo podobo maske motorja in zaščitnega leva, žarometa in LED dnevne svetilke. Zadaj naj bi bil nekoliko spremenjen tudi odbijač, ki pa ga neučeno oko ne bo niti opazilo. Sveže so tudi nove barvne kombinacije v kabini, a tega, če nimaš možnosti v enem mahu zbrati na kup vsaj deset tristoosemk pred prenovo in desetih tristoosemk po prenovi, vsaka od njih seveda v svoji barvni kombinaciji, ne boš opazil. Ta nadgradnja ponudbe torej sama po sebi težko šteje za tehten argument pri nakupu avta. Ali ti je avto od znotraj všeč ali pa ti ni … na to pa vpliva notranje oblikovanje. In to je pri 308-ki že od vsega začetka, vsaj spodaj podpisanemu, všečno. Ne zanikam pa, da mi je bila notranjost testnega P308 v dopadljivi sivi kombinaciji usnjenega oblazinjenja in ostalih elementov kabine še za ščepec bolj simpatična kot že sicer.
Cielo … zakaj že?
Sedi se spredaj zelo dobro, občutek prostornosti je pa tudi na pričakovani ravni. Sedeži imajo sicer res le povprečno bočno oporo, a človek se s družinskim avtom pač ne “goni” neprestano skozi ovinke. Zato mu povprečnosti na tem področju ne zamerim resnično. Prodajni adut 308-ke in splošno peugeotov zadnjih nekaj let je panoramsko strešno okno Cielo. Sam v njem ne vidim neke bistvene (striktno racionalne) prednosti. Ob sončni pripeki moraš imeti senčilo zaprto, saj te sicer neusmiljeno smodi po “skalpu”, dodatno pa še učinek tople grede naredi svoje. Ob pogledu na dežne kaplje in/ali oblake v slabšem vremenu pa tudi ne doživljam ravno ekstaze. Če bi se jo dalo vsaj odpreti bi še razmislil, tako pa pač ni argument, ki bi me pognal v Peugeotov prodajni salon.
Manjka interaktivnosti
Zato pa je počutje med vožnjo z avtom tista zadeva, ki mi je pri izbiri avta najbolj pomembna … navsezadnje imam avto za vožnjo, ne za kazati sosedom ali za gledati, ko je parkiran. V ta koš osebno zmečem naslednje stvari. Splošno udobje vožnje, dinamiko vožnje in motorne/vozne zmogljivosti. Po prvi plati P308 allure ni blestel v vseh okoliščinah, kar glede na izkušnje s 308-kami v preteklosti ni presenetljivo. Nekdaj značilna “spužvasta” mehkoba francoskih podvozij se je namreč že zdavnaj umaknila evropejcem bolj priljubljenemu poudarku na dinamiki vožnje, dodatna nizkopresečna kolesa pri testnem primerku pa k temu pristavijo svoj del (ne)udobja. Tako se je peugeot sicer med umirjeno vožnjo po cestah s kakovostno boljšim asfaltom sicer pričakovano bolj nenaporno peljal, piko na i dobrega počutja pa je pristavila še učinkovita zvočna izolacija kabine. Toda, ko hitrostno povprečje prestopi mejo okoli 100 km/h in tristoosmica obenem zapelje še na cesto, ki jo je zob časa že pošteno zdelal, je počutje, zaradi, za moje občutke, prekomernega stresanja avta, nežno rečeno manj prijetno.
Kar se tiče dinamike vožnje je dotični peugeot 308 allure postregel z visoko mero zanesljive in stabilne lege, ki jo ob doseganju fizikalnih mej podvozja začini oddrsavanje nosa iz ovinka. Pri tem bo resne “norce” zmotila posrednost volana, saj je “tipanje” dogajanje prednjih koles zaradi le tega, tudi ob nizkopresečnih 18-palčnih pnevmatikah, praktično nemogoče. Po tej plati je zato peugeot tristoosem sicer zanesljiv in stabilen, a tudi samo povprečno interaktiven partner na cesti.
Naj, naj sploh ni obvezen
Je pa testirani P 308 premogel zadevo, ki je bila glavni krivec za dobre vozne zmogljivosti avta. Seveda je to pogonski motor 1,6-litrski THP, potomec sodelovanja BMW-ja in PSA skupine.
Skoraj neverjetno je, kako se značaj motorja, ko mu dodaš turbopuhalo, povsem spremeni. Anemičen 1,6-litrski VTi bencinar z 88-kilovati je tako svetlobna leta od tega, kar vozniku ponuja v uporabo njegova turbo izpeljanka THP. In zanimivo pri tem je, da beseda sploh ne teče o navitem 200-“konjskem” THP-ju ampak o povsem civilnem 115-kilovatnem (156 KM). Motor nameč postreže z izvrstno kultiviranostjo, veseljem do vrtenja, dobro prožnostjo (nad 1500 vrt/min) in zgledno žejo. V povprečju se je na testu zadovoljil z dobrimi osmimi stokilometrskimi litri neosvinčenega bencina, kar je za 150+ “konjev” po mojem zgleden dosežek. Sparjen je bil z dobro preračunanim šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ki se na grobo ravnanje z njegovo prestavno ročico odzove z povečanim odporom drobovine, a ob normalni uporabi med vsakodnevno vožnjo z voznikom več kot solidno sodeluje.
Ne maram francozov (avtov), a ta me je prepričal
Mene je peugeot 308 1.6 THP, predvsem zaradi dobrega motorja prepričal. Že res, da je vožnja z njim po slabših cestah nekaj bolj živčna kot bi si želel, a sem prepričan, da bi se dalo tudi to postavko omiliti na meni sprejemljivo raven z vgradnjo koles z manj nastopaškim premerom platišč.
Dodatne podatke o vozilu lahko najdete na uradni strani
Besedilo: Peter Humar Fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen