Agresivno elegantna zunanjost Čeprav je že tristosedmica ob pomladitvi dobila nov, agresiven nos, ki zdaj krasi že vse novejše levje modele, so oblikovalci pri tristoosmici šli še korak dlje. Žarometa sta bolj ostra in razpotegnjena, srednji del motornega pokrova je “napihnjen”, veliko odprtino za dovod svežega zraka v sprednjem odbijaču pa krasi bolj vpadljiva srebrna rešetka. Podobno kot njen predhodnik ima tristoosmica veliko, položno vetrobransko steklo, ki poudarja izrazito klinasto obliko, njen zadek pa je bolj umirjeno oblikovan in zato precej manj vpadljiv in atraktiven od sprednjega dela.
V notranjosti se pod novimi zaobljenimi linijami skriva urejena zasnova armaturne plošče ter zračnost in prostornost potniškega prostora, ki so botrovali že uspehu tristosedmice. Materiali, iz katerih je izdelana armaturna plošča, so kakovostni in prijetni na otip. Svež dizajn zaokrožajo plastični vložki v srebrni barvi ter kromirane obrobe merilnikov in zračnikov klimatske naprave. Merilniki so pregledni in osvetljeni v klasični, za Peugeot že tradicionalni, oranžni barvi. Trikraki volan je odet v usnje, sprednja sedeža pa ponujata dober bočni oprijem. Zaradi dokaj položnega položaja sredinske konzole, ki je oblikovno sicer zelo učinkovita, so gumbi in stikala v zgornjem delu le-te precej oddaljeni od voznika in posledično malce težje dosegljivi. Manj preglednosti, kot bi si želeli, ponujata vzvratni ogledali, ki sta zaradi velike steklene površine sprednjih vrat nameščeni bolj nazaj, kot smo tega vajeni pri večini drugih avtomobilov. Potniki na zadnjih sedežih imajo dovolj prostora za noge in glavo, za njihovo udobje pa skrbita tudi na koncu sredinske konzole nameščena zračnika klimatske naprave. Prtljažni prostor je v primerjavi s predhodnikom pridobil 89 litrov prostornine in v osnovni postavitvi meri 430 litrov. Z zlaganjem zadnjih sedežev se njegova prostornina poveča na 1.398 litrov, njegova uporabnost pa je omejena zaradi neravnega dna. Sodoben turbodizel za povprečne uporabnike
V testno tristoosmico vgrajeni 1,6-litrski turbodizel z 80 kilovati oziroma 109 konjiči je dovolj močan in ponuja dovolj navora za povsem spodobno vožnjo. Pohvaliti gre njegovo tiho in uglajeno delovanje, ki je lahko vzor marsikateremu predstavniku iz družine TDI. Na testu je turbodizelski agregat zahteval ne prav skromnih 7,2 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov, kar lahko deloma pripišemo tudi razmeroma veliki čelni površini, zaradi katere so predvsem pri večjih hitrostih vozni upori, ki jih mora motor premagovati, večji. Kljub dobrim lastnostim in zadovoljivim zmogljivostim 1,6-litrskega turbodizla pa tistim, ki od avta zahtevajo več kot le umirjeno vožnjo, priporočamo, da svoji tristoosmici privoščijo dvolitrski agregat, ki šteje 136 “konjičev”.
Naklonjen umirjenim voznikom Pregovorna “mehkost” francoskih avtomobilov že nekaj časa ni več tako očitna kot nekoč. Slednje potrjuje tudi podvozje tristoosmice, ki je dovolj trdo nastavljeno, da uspešno omejuje zibanje karoserije. To pa še zdaleč ne pomeni, da je ta peugeot namenjen dinamični vožnji. Glavni dejavnik, ki voznika odvrača od dirkaško naravnanega speljevanja zavojev, je zelo posreden volanski mehanizem. Le-ta daje premalo povratnih informacij in vozniku ne omogoča zanesljivega ugotavljanja meje zdrsa. Dodaten razlog za opuščanje športne vožnje je tudi prestavna ročica, ki, tako kot pri številnih drugih Peugeotovih modelih, ne mara hitrega pretikanja. Resnici na ljubo pa ugotovljene “nešportnosti” tristoosmici pravzaprav niti ne moremo očitati, saj se kljub določenim dinamičnim potezam ne izdaja za športnika.
Tristoosmica je dokazala, da pod sodobno podobo, v skladu z najnovejšimi oblikovalskimi trendi francoskega leva, ohranja vse dobre lastnosti svojega predhodnika. Poleg povsem zadovoljivih voznih lastnosti, prostorne notranjosti in sodobnega dizelskega agregata, peugeot 308 namreč ponuja tudi dobro mero elegance in prepoznavnosti, ki ga naredita še bolj privlačnega.
V zelo številčnem srednjem razredu, kjer konkretnih konkurentov, ki tako ali drugače izpolnjujejo zahteve povprečnega uporabnika, ne manjka, pa lahko tristoosmica osvoji kupce s kančkom francoske očarljivosti.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Peugeot 308 1,6 HDi Premium"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
@Esem:Zmnožek čelne površine in količnika zračnega upora je res nekje v razrednem povprečju, s trditvami v testu pa ni nič narobe, saj pravijo, da je večja poraba posledica TUDI večje čelne površine, nikjer pa ne piše, da je posledica IZKLJUČNO zaradi le te. Tako, da …
Očitno na komentar o "čelni površini" ni odziva. Čelna površina (širina X višina – oddaljenost od tal + gume od spredaj) je v najslabšem primeru samo kakšnih 5 procentov razlike glede na povprečje v razredu oz konkurenco. Aerodinamični kvocient (cx itd) pa je, kolikor so njihovi podatki točni, okoli 10 procentov boljši od povprečja razreda – kljub "žrelu". Torej je upor zraka, ki vpliva na porabo, boljši oz. manjši od povprečja. Vi pa stalno povdarjate obratno (češ da je rabil več zaradi "čelne površine". Morda pa v resnici zaradi podplatne globine? Ali neutečenosti motorja). Tako se zdi (iz članka veje tak občutek), kot da avtor zamenjuje čelno površino s celotno površino pleha, šipe itd na prednjem delu, svoje pa njegovim očem doda še "žrelo". Lapsus ali nestrokovnost?
Ne sklepi prehitro, pri peugeotu se da fajn zmeniti za ceno.
Predrag!
Če že povdarjate "čelno površino", napišite (dodajte tejstu) še podatke o tem in o koeficientu zračnega upora, oboje seveda primerjajoč z nekaj konkurenti.