Bolj skladen od limuzine
Oblika je stvar okusa in po mojem okusu je petstoosmica SW lepša od limuzinske predvsem zato, ker se mi zdi, da so oblikovalci uspeli karavanski zadek bolje uskladiti z atraktivnim »nosom«. Kakorkoli, med testom sem opazil, da je SW (podobno kot limuzina) pri mimoidočih vzbujal precej zanimanja, kar najverjetneje priča o tem, da z obliko niso zgrešili.
Vse je na svojem mestu
Pri limuzini sem ugotovil, da je bil v primerjavi s prejšnjimi modeli narejen največji korak naprej na področju ergonomije. Sedi se prijetno nizko, stikala so logično razporejena, velik ergonomski napredek pa predstavlja nov večfunkcijski volanski obroč, s katerim so se Peugeotovci končno znebili zastarelih obvolanskih upravljalnih enot za avtoradio in tempomat.
K dobremu vtisu prispevajo tudi kakovstni in na otip prijetni materiali ter natančna izdelava. Temna barva usnjenega oblazinjenja in vratnih oblog morda ne deluje tako luksuzno kot tista bež ,ki je krasila testno limuzino, a je zato zelo elegantna
Manjkajo le odlagalni prostori
Spredaj me je zmotilo edino pomanjkanje odlagalnih prostorov. Kakšnega sem pogrešal predvsem na sredinski konzoli, ki ne premore niti najmanjšega predala, kamor bi lahko odložil mobilni telefon ali kakšno drobnarijo.
V drugi vrsti udobje ni pod vprašajem. Prostora je dovolj tako za noge, kot za glave. Kljub panoramski stekleni strehi, ga ni zmanjakalo niti nad mojimi 183 centimetri višine(v sedečem položaju seveda).
Prtljažni prostor z osnovnimi 560 litri prostornine ni bistveno večji od limuzinskega, a ga pričakovano prekaša v prilagodljivosti. Povečamo ga lahko z zelo preprostim zlaganjem naslona zadnjih sedežev, pri čemer pridobimo skupni prostor z ravnim dnom. Posebej pohvalno pa je tudi enostavno odstranjevanje roloja ter zložljive mreže, ki ločuje prtljažni in potniški prostor.
Brez presenečenj na motornem področju
Dvolitrski dizel s 103 kilovati (140 KM) je ravno dovolj močan, da bo zadovoljil potrebe povprečnega uporabnika. Je primerno uglajen in vselej varčen, kot se za pripadnika družine HDi nenazadnje tudi spodobi. Na testu je brez kakršnekoli želje po varčevanju, ki bi vplivala na slog vožnje, v povprečju zahteval 6,4 litra na 100 prevoženih kilometrov. Njegova edina pomanjkljivost je rahla »zaspanost« pod 2.000 vrtljaji, ki zahteva nekaj več »dela« s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Hodi prestavne ročice sicer niso tako natančni in gladki kot pri menjalniku, ki je serijsko na voljo v kombinaciji z 1,6-litrskim THP motorjem, a tistih, ki ne poznajo primerjave, to gotovo ne bo motilo.
Preprosto dober
Glede voznih lastnosti lahko le povzamem, kar sem ugotovil že pri testu limuzinske petstoosimice. Tako kot pred njim že model 407, tudi karavanski 508 ni »mehek« avto. Kljub temu je vselej dovolj udoben, lega pa nevtralna in zanesljiva. Tu z veseljem ponovno pohvalim tudi volanski mehanizem, ki je v primejravi s predhodnikom bolj natančen, predvsem pa bolj radodaren s povratnimi informacijami.
Spodobna serijska oprema z nekaj opcijskega luksuza
Karavanska petstoosmica z opremo Active ima vso sodobno varnostno opremo ter priročne in uporabne pripomočke, kot so dvopodročna samodejna klimatska naprava, tipalo za dež, tempomat in omejevalnik hotrosti, modrozoba naprava za prostoročno telefoniranje, USB priključek, tipala za pomoč pri parkiranju zadaj, za estetsko plat pa med drugim skrbijo 17-palčna platišča iz lahke litine ter steklena panoramska streha Cielo. Pri serijski opremi sem tako dejansko pogrešal zgolj samodejno elektronsko parkirno zavoro ter sistem za prostoročno odklepanje in zagon vozila.
Testni primerek je s spiska dodatne opreme med drugim premogel še usnjeno oblazinjenje, odlična dinamična ksenonska žarometa, navigacijsko napravo, dodatno predgretje motorja, ter posebna 17-palčna platišča iz lahke litine, odet pa je bil v belo biserno barvo. Našteto je povzdignilo njegovo ceno z osnovnih 24.950 na 30.820 evrov, kar je za ta razred pričakovano in sprejemljivo.
Karavan gotovo, a raje bencinski
Z izjemo kakšne hude navade ali kakšne z imidžem povezane zadeve, ne vidim pravega razloga, da se pri nakupu peugeota 508 ne bi odločil za karavansko različico. Le-ta sicer ni veliko bolj prostorna, a je zato gotovo bolj uporabna ter po mojem mnenju tudi estetsko bolj posrečena od limuzine. Srednji dizelski stroj je dovolj zmogljiv in varčen, a se ne more kosati z uglajenostjo in udobjem, ki ga ponuja malce bolj zmogljiv in (po testnih meritvah) zgolj za poldrugi liter na 100 kilometrov bolj potraten 1,6-litrski THP.
besedilo: Borut Fakin, foto: Borut Fakin
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Peugeot 508 SW 2.0 HDi – Glas za karavana"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ni mi jasno kaj dajejo še klasično ročno notr? glede na to da jo imajo razvito in da odlično deluje (v 3008). Sedeži zgledajo odlični, to da ni niti ene poličke spredaj za mobilc on druge ključe pa za mene največji fail… drgač pa lep
Men je tut odznotrja zelo lep, od zunaj pa žal… ni ravno lepotec, ne
Notranjosti res nimamo kaj očitat, ampak zunanjost je zame no go … zadek me spominja na Megana.
Lep je, hud je, deluje udoben, cena je definitivno konkurenčna. Ampak s tisto garancijo 2 leti se pa delajo norca iz kupcev. Že 3 leta je v današnjih časih premalo. Tiste 2 leti mi pa tak nič ne pomenita, ker do 100k km itak nima kaj biti narobe.