Enoprostorska oaza v svetu SUV
Velike družine imajo v zadnjih letih precejšnje težave pri iskanju primernega prevoznega sredstva. Nekdaj priljubljen razred enoprostorcev je namreč že skoraj povsem izginil, saj so jih zamenjali športno uporabni križanci, ki pa so v večini primerov precej manj praktični. Na prvi pogled sicer ponujajo višje sedenje in bolj »frajerski« videz, vendar se kaj hitro izkaže, da v njih zmanjkuje prostora za vse potrebščine in – še huje – za vse člane družine.
Podobno zgodbo poznamo tudi pri Volkswagnu, kjer ne boste več našli nekdaj zelo zaželenega Sharana, usoda Tourana pa tudi ni ravno svetla. Ta dva modela sta skoraj že povsem izginila z avtomobilskega zemljevida, v svetu, kjer so križanci in SUV-ji zavzeli vodilno vlogo, pa je Volkswagen našel svoj odgovor v novi generaciji Multivana.
Najnovejša izvedba (oznaka T7) se je sicer tehnično dodobra oddaljila od nekdanjega dostavniškega porekla, saj nastaja na precej bolj vozno orientirani platformi za osebna vozila (MQB Evo), na kateri najdete tudi Golfa, Passata, ipd. S tem je Multivan postal bolj uglajen, saj je bližje osebnim avtomobilom, kot smo bili tega vajeni do sedaj, ter ponuja celo kanček užitkov v vožnji. Pri proizvajalcu iz Wolfsburga se obenem pohvalijo, da ima dokaj ugoden količnik zračnega upora (dno vozila prekrito z gladko oblogo), s čimer je varčnejši pri porabi in oddaja manj škodljivih emisij.
Novi Multivan je vsekakor eden tistih velikoprostorcev, v katerem se ne boste počutili kot prevoznik na relaciji Brescia-Temišvar, pri čemer lahko najbližjo konkurenco preštejete na prste ene roke – Mercedes-Benz razred V in morda še Lexus LM. In povsem pozabite na konkurente, kot so Traveller, SpaceTourer ali ProAce, saj enostavno niso tako imenitni! Najnovejši Volkswagnov velikoprostorec se je vsekakor dodobra otresel svoje dostavniške preteklosti.
S prefinjenostjo
Novi Multivan sicer že v osnovi (paket Life) ponuja precej dodelano notranje okolje, ki pa ga je moč še dodatno nadgraditi z višjo opremsko linijo Style. A slednja zahteva doplačilo v višini slabih 9 tisočakov, zaradi česar se tako opremljen Multivan znajde že v tistih cenovnih sferah, ki žal postanejo nedosegljive veliki večini potencialnih kupcev (beri: več kot 57 tisočakov).
A ravno dodatki pri omenjenem opremskem paketu poskrbijo za precej nadstandardne občutke, kakršnih nismo ravno vajeni pri »plebejskih« dostavnikih – električno pomična drsna vrata in prtljažna vrata, odlično delujoči matrični žarometi, prijetna ambientalna osvetlitev v 30 barvah ter nenazadnje sedežno oblazinjenje v alkantari in dekorativni vstavki z videzom lesa (Dark Woodgrain Optic), ki pa začuda ne presega meje dobrega okusa.
Vse skupaj nadgrajujejo odlična voznikova ergonomija, sedežno udobje ter preštevilna odlagališča, ki so v večini primerov dodobra obložena (guma ali filc). Še vedno pa si kritiko zaslužijo neosvetljeni drsniki za nastavitev temperature in glasnosti multimedije, pri čemer bi lahko bila tudi ročica avtomatskega menjalnika malce bližje voznikovi desnici.
Ob postavitvi vseh sedmih sedežev (ter sila priročne sredinske večnamenske mizice) prtljažnik sicer ne ponuja prostorskega čudeža (zgolj 469 litrov), kar pa je moč rešiti s preprostim nakupom daljše verzije, ki meri v dolžino 5,17 metra. Le dodatnega tisočaka in pol pripravite.
Multivan izkušnjo nadgrajuje v vožnji, kjer navduši z lahkotnostjo in okretnostjo, zaradi česar voznik nima občutka, da se prevaža v kombiju. Obenem prepriča z odlično smerno stabilnostjo tudi pri višjih avtocestnih hitrostih ter izjemno lego na cesti (za ta razred, seveda). Nekaj prečnega nagibanja je seveda prisotnega, a nikdar ni neugledno neudobno ter je v voznih lastnostih precej blizu Mercedesovemu razredu V. Če ne celo že pred njim…
Tako opremljen Multivan tako ni več zgolj suhoparno prevozno sredstvo, ampak postane mobilna oaza, s katero je potovanje pravi užitek, tudi če so v avtomobilu kupi igrač, nakupovalne vrečke in precej glasna zasedba na zadnjih sedežih.
Učinkovit in varčen
Čeprav se je neizbežna elektrifikacija dotaknila tudi novega Multivana (PHEV verzija), pa verjetno ni presenečenje, da se bo velika večina potencialnih kupcev še vedno raje odločila za turbodizelsko motorizacijo pod motornim pokrovom. Še posebej zato, ker je kar 5 tisočakov in pol cenejši od omenjenega hibrida – se pa slednji ponaša tudi s štirikolesno gnano pomočjo, ki jo boste zaman iskali pri dizlu.
Dvolitrski TDI je vsekakor kot ustvarjen za pogon družinskega kombija, saj boste s polnim rezervoarjem, v katerega gre sicer 60 litrov goriva, prevozili dobrih 750 kilometrov, preden boste pričeli iskati najbližjo bencinsko črpalko.
Že poznani dvolitrski TDI z oznako EA 288 EVO s tehnologijo Twin Dosing (dva katalizatorja, dvojni postopek vbrizga AdBlue) se ponaša z dovolj varčnim in čistim delovanjem, za prenos moči pa skrbi 7-stopenjski DSG menjalnik. Morda bi znal kdo podvomiti o zgolj 150-konjski motorizaciji, a se izkaže, da jih je za običajno dnevno rabo več kot dovolj. Še posebej zaradi obilice uporabnega navora, ki je na voljo že pri dobrih 1.500 vrtljajih (360 Nm pri 1-600-2-750 vrt./min). Ob polni obremenitvi vozila bi si morda želel kakšno močnejšo verzijo (z okrog 200 KM), ki bi še bolj suvereno opravila z 2.850 kilogrami, kolikor največ dovoljujejo tehnični podatki – a jo boste žal zaman iskali. DSG menjalna avtomatika sicer deluje dovolj nezaznavno, a le do tistega trenutka, ko boste želeli nekaj več dinamike. Tedaj postane menjalnik malce bolj neodločen in potrebuje delček sekunde več za razmislek, kot bi si to voznik želel.
Kljub temu, da pri Multivanu – aerodinamične linije gor ali dol – še vedno govorimo o kombiju, se poraba goriva giblje v mejah normale (okrog 8 l/100 km). Pri tem se zna na kakšnih brezskrbnih relacijskih poteh na zaslonu potovalnega računalnika izpisati celo tako lepa številka, da bi se znalo ob njej zarositi še najbolj goreče »gorenjsko srce« (beri: 6,5 l/100km).
Družinski trenutki
Multivan je že kar nekaj časa ena najbolj optimalnih rešitev za prevoz številčnejših družin, saj omogoča sila udobno vožnjo brez večjih kompromisov. Avtomobilski velikoprostorec, ki uspešno nadomešča pomanjkanje enoprostorskega razreda, ki so ga na stranski tir usmerili križanci in športni terenci.
Je pa res, da tovrstna Volkswagnova rešitev prostorskih težav kar nekaj stane, zato se na nakupnem seznamu velikih družin znajde manj pogosto. A pozor! Vsake toliko se pri trgovcih pojavi kakšna zanimiva prodajna akcija (npr. paket Family s ceno pod 45 tisočaki), ki zna vsaj malce omiliti šok ob pogledu na račun, ob katerem bi drugače glava družine vreščala podobno glasno kot naraščaj na zadnjih sedežih.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Potovanje v slogu"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Mogoče kdo ve, zakaj so Sharane nehal delat ?