Fiat 600 je še eden v vse daljši vrsti modelov skupine Stellantis, ki so postavljeni na platformo CMP. Da Italijani z njim niso odkrivali tople vode, pričajo številni elementi. Z zunanjimi merami je Fiat 600 od večine sorodnikov le nekaj milimetrov večji oziroma manjši. Podobno je Fiat sklenil, kot to počne pri vseh svojih novodobnih modelih, simpatičnost Fiata 500 aplicirati tudi na večji 600, zato ni nič čudnega, če vas 600 spominja na manjšega brata -točno to je znamka tudi želela. Upoštevajoč vsesplošno navdušenost trga nad cestnimi terenci, ravno tako ni presenečenje, da Fiat 600 s silhueto in merskimi razmerji vleče vzporednice s križanci.
Zmanjka ga v osrednjem delu
Razmeroma skromne zunanje mere avta se odrazijo na omejeni prostornosti tudi v njegovi kabini, čeprav je res, da se to najbolj pozna v drugi vrsti sedežev. Voznika in sovoznika obdaja dovolj centimetrov prostora za sproščeno in udobno sedenje. Delovno mesto spredaj levo si bo – po zaslugi izdatno, v testnem primerku celo električno, nastavljivega voznikovega sedeža ter volanskega obroča – lahko prilagodil popolnoma po svojih željah praktično vsak posameznik. Premik v drugo vrsto razkrije za odrasle mejno odmerjen vzdolžni prostor za kolena, ob glavah zadnjih potnikov pa bosta skrajna dva hitro ugotovila, da je strešna obloga na zunanjih robovih dokaj blizu njunih glav. Čisto zadaj se za prtljažnimi vrati skriva 385-litrski osnovni prtljažnik, ki ga je z zlaganjem tretjinsko deljivega naslona moč povečati na največ 1.256 litrov. Njegovo uporabnost izboljša toga polica v dnu, ki, ko je nameščena v privzdignjen položaj, saj s hrbtiščem poklopljenih naslonov tvori skoraj povsem ravno dno skupnega prtljažnika.
Prijetna uporabniška izkušnja
Za eno bolj prijetnih bivanj med Fiatu 600 podobnimi so v testnem primerku poskrbeli svetli toni, prijetno oblikovanje ter sedežne prevleke bež barve iz umetnega usnja, s kontrastnimi turkizno modrimi šivi ter ponavljajočimi se napisi Fiat. Saj veste, za vsak primer, če bi kdo pozabil, v katerem avtu se vozi. Kot posledica deljenja sestavnih elementov je v malem Fiatu najti že poznane komponente iz njemu sorodnih modelov, je pa opaziti, da ti večinoma prihajajo iz Fiatov 500 in Jeepa Avengerja, torej modelov s tekočega traku Stellantisove tovarne Tychi na Poljskem. In medtem ko so tipke menjalnika in klimatske naprave skupne Italijanoma in Američanu, pa prihajata oba glavna zaslona vrh armaturne plošče iz francoske strani koncerna, enako velja tudi za tipke za poveljevanje električnnemu pomiku stranskih stekel. In če sam še vedno nisem najbolj navdušen nad tipkami namesto ročice za poveljevanje menjalniku, moram reči, da je Fiatu z notranjo ureditvijo 600 uspelo zagotoviti dobro in do uporabnikov zelo prijetno uporabniško izkušnjo.
Več, kot bi si želel
Na cesti se značaj Fiata 600 kot malega mestnega avtomobila hitro potrdi in dodatno utrdi. Kompaktne zunanje mere se v mestu prevedejo v dobro okretnost, da bo sukanje volana kar najbolj nenaporno pa poskrbi izdatna servo ojačitev volana. Rahlo preseneča bolj na togo stran nastavljeno vzmetenje, ki na slabših cestah spusti do zadnjic potnikov več vibracij, kot bi si želel.
Vstopni pogon
Testnega Fiata 600 je motoriziral 1,2-litrski trivaljni turbobencinar, združen s šeststopenjskim dvosklopkovnim menjalnikom in integriranim elektromotorjem. Preizkušeni pogonski sklop je ponujal v uporabo največ 74 kW (101 KM) moči in 205 Nm nazivnega navora, kar je vstopnica v svet malega Fiata. In čeprav je res, da tako motoriziran Fiat 600 ni najbolj primeren za postavljanje hitrostnih rekordov, se vstopni trivaljnik izkaže za povsem dobro pogonsko opcijo. Slednje pripisujem predvsem dvema lastnostima. Prva je v današnjem času, ko lastna masa (predvsem električnega) avtomobila okoli dveh ton ni več nič posebnega, razmeroma zmerna lastna masa Fiata 600 z nekaj manj kot 1,3 tone. Druga stvar pa je motorna prožnost turbo motorčka, ki ji v ključnih trenutkih priskoči na pomoč še nekaj »njutnov« elektromotorja v menjalniku; skupaj malega Fiata dovolj dobro motorizirata, da povprečni uporabnik zelo verjetno ne bo nikoli zares hrepenel po še več vlečne sile.
99 odstotkov
V prid Fiata 600 govori mnogo stvari. Je križanec, kar je danes zelo popularna oblika avtomobilov. Po zaslugi transplantacije podobe s Fiata 500 bo nedvomno hitro našel simpatizerje. Kdor bo širom njegove kabine stikal po plastičnih površinah, bo naletel na obilico trde in na otip cenene plastike, a Fiat 600 na videz nikakor ne daje tega vtisa, kar je nedvomno tudi posledica v svetle odtenke odete kabine in prevlek sedežev iz umetnega usnja. Zadnji prepričljiv argument za izbiro Fiata 600 pa predstavlja njegova hibridna motorizacija. Ta, čeprav je s 101 konjskimi močmi vstopna, bo po mojem z vlečno silo sposobna pokriti 99 odstotkov potreb potencialnih uporabnikov. Kdor torej išče šik mestnega malčka, naj si podrobneje ogleda tudi vstopni model Fiata 600 1.2 MHEV 100.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Prava mešanica"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Če sem prav razumel, sta minusa samo dva.
Živijo. Ja, seveda, minusa sta dva. Se mi je pri vnašanju prikradla napaka s podvojitvijo enega minusa. Podvojitev odpravljena. Hvala in lep pozdrav, Peter
Ali pa je sistem za prepoznavo omejitev hitrosti tako slab, da je bilo to potrebno 2x napisat.. 😂
Verjetno je res. Se ga spomnim iz svojega Citroëna C3. Je javljal “speed info” povsem mimo in nelogično. Če oprema ne deluje oz. ne deluje ok, je povsem odveč.