Zanimivo je, da se Volkswagen tudi pri dostavniško naravnanih družinskih multipraktikih odziva na trend avtomobilskega trga in širi ponudbo v višje cenovne ter motorno zmogljivostne sfere, a več o tem malo kasneje.
1,5 milijona v 11 letih
Pot, ki jo je Caddy naredil od prve generacije, na hitro v dostavnik predelanega Golfa I, do četrte naklade, je zares dolga. Že drugi Caddy, osnovan na takratnem Polu, je bil drug svet, tretja in zdaj četrta generacija pa sta vsaka zase naredili velike korake naprej. Že res, da s temi koraki še ni ujel zrelosti in sofisticiranosti Touarana, a mislim, da mu to kupci in povprečni uporabniki ne bodo pretirano zamerili. Navsezadnje naj bi v zadnjih 11 letih prodali že preko 1,5 milijona Caddyjev III, kar je lep dokaz, da je Volkswagnu uspelo spraviti skupaj paket avta, ki je trgu všeč.
MQB? PQ35!
Caddy je na pogled značilno Volkswagnovski. Podobnosti s Touaranom, Golfom in prenekaterim drugim »nedostavniškim« Volkswagnom mu ne gre oporekati. A za razliko od slednjih, ki so danes praviloma vsi postavljeni na (pre)večkrat (pre)hvaljeno platformo MQB, ostaja Caddy zvest že rahlo osivelemu podvozju PQ35. Njegove elemente naj bi sicer ponovno vzeli pod drobnogled in optimizirali, a v osnovi še vedno govorimo o podvozju s katerim se vozijo naokoli Golfi A5, prva generacija Tourana in še kar nekaj drugih koncernskih bratov ter sester. Medtem ko o prednji premi s posamično obešenimi kolesi ni kaj dosti za pripomniti, začne Caddyjeva dostavniška narava »blesteti« pri togi zadnji premi.
»Jaz sem Caddy, v prvi vrsti dostavnik in šele potem družinam prijazen multipraktik.«
Glavni prednosti sta jasno kompaktnost gradnje in povečana nosilnost, glavna zamera pa slabše udobje vožnje. Predvsem pri vožnji na slabše vzdrževanih cestah ali pri udarnih luknjah, se namreč zadek avtomobila neprijetno strese ali občutneje zaniha ter sporoča: »Jaz sem Caddy, v prvi vrsti dostavnik in šele potem družinam prijazen multipraktik.«
Značilno volkswagnovski
Oblikovna sorodnost s prenekaterimi Volkswagni je takoj prepoznavna tudi v notranjosti. Da gre pri njem za manj žlahtno različico ljudskega voza, pa razkrije šele trkanje po plastiki armaturne plošče in vratnih oblog. Slednje so namreč trde in posledično na občutno nižji ravni kot pri recimo svežem Golfu ali Touaranu.
Ob pregovorno dobri germansko urejeni splošni ergonomiji se mi zdi vredno omeniti manjšo zamero, ki leti na (pre)nizko pozicioniran osrednji zaslon večpredstavnostnega radijsko-navigacijskega sistema. Tam namreč bolj odvrača pogled s cestišča, kot bi to bilo potrebno, če bi bil nameščen višje.
Kot v avtobusu
Z namenom zagotovitve čim prostornejšega osnovnega prtljažnika (750 litrov), so zadnjo po tretjinah deljivo klop namestili malo bolj naprej. Ob izrazito visokem ostrešju so njeno sedalo namestili tudi višje, počutje sedenja na njej pa je s tem še najbolj podobno sedenju v kakšnem avtobusu; privzdignjeno in pokončno. Po zaslugi vsega naštetega, je vzdolžnega prostora zadaj sicer manj kot v Touranu, nikakor pa ne tudi premalo.
Raje srednjega
Naj se v naslednjih nekaj vrsticah ustavim še pri omenjenem odzivanju Volkswagna na vse višje zahteve avtomobilskih kupcev. Naj kar takoj začnem z najbolj očitnim, motorjem. Čeprav je 150 »konj« in 340 Nm dvolitrskega TDI-ja zelo privlačnih, se značaju tovrstnega avta preprosto ne podajo. Sicer se sam v drugo skrajnost, k vstopnemu 2.0 TDI-ju in njegovim 55 kilovatom oziroma 75 konjskim močem, če res ni nuja, tudi ne bi zatekal. Bojim se namreč, da bi bil z njim motoriziran Caddy prava nepremičnina. Po tej plati menim, da je najbolj optimalna srednja pot s 102-»konjskim« 2.0 TDI.
Polet v višave
Kar nekaj za ta avtomobilski razred ne ravno običajnih dodatkov se po novem nahaja tudi na Caddyjev spisku doplačil. Tam tako po novem najdemo radarski tempomat ACC, električno gretje prednjega stekla, sistem za polsamodejno parkiranje Park Assist, kamero za vzvratno vožnjo Rear View, navigacijski sistem z barvnim zaslonom, pa sistem samodejnega preklapljanja med dolgim in zasenčenim snopom žarometov, dvoksenonska žarometa in več tipov sodobne povezljivosti avta s pametnimi napravami.
Testni primerek je bil z veliko večino naštetih tudi dejansko opremljen. Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, da je v kombinaciji z najmočnejšo motorizacijo v ponudbi tudi njegova cena poletela v višave.
Enkrat dostavnik, vedno dostavnik
Na svetu se kupna moč (peščice srečnežev) veča. V vseh avtomobilskih razredih se namreč najdejo posamezniki, ki zmorejo poseči po najvišji stopnički, tako pri opremi kot pri moči motorja. Ker to zmorejo, to tudi storijo.
V izboru najmočnejšega in/ali najdražjega Golfa, Passata, CC-ja in podobnih še nekako vidim nekaj smisla. Kdor je pa pripravljen »izkašljati« skoraj 30 evrskih tisočakov za 150-»konjski« dostavnik tipa Caddy je v mojih očeh, milo rečeno, čuden. Tak denar ti namreč kupi dostojen avto. Avto, ki bo z lahkoto pokril vse potrebe sodobne družine, tudi kar nekaj želja dinamičnih očetov (in mamic), povrhu vsega pa se bo še peljal dostojno, ne kot dostavnik.
A seveda dopuščam možnost, da sem čuden samo jaz in da tovrstni posamezniki že vedo, kaj počnejo. V nekaj sem pa vendarle prepričan: kopica doplačil ne bo nikoli skrila njegove dostavniške osnove. To preprosto ne gre! Kar je enkrat zastavljeno kot dostavnik in tudi je dostavnik, bo dostavnik ostalo!
Besedilo in fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Razlike so, razlike bodo"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ti barvni vložki (po armaturi in platišča) mi delujejo, kot da je domači nadebudnež (skorajda-že-voznik) malo spimpal in se bo postavljal pred prijatelji. (waaaw efekt za reveže).
tega sem pa prej v NM videl. feltne so mi v oči padle 🙂
Je kr lep ja, ga vsak dan vidim 🙂
Jaz ne vem ker inženir pri Volkswagenu je bil tok pameten da je dal komande za klimo zgoraj in ekran na dotik spodaj…. zelo rad bi mu čestital in se slikal z njim, pa še fotko njegovo bi dal na Facebook.
Pa to je finufajn, ker itak nastaviš enkrat gretje nekje na pol pol pa pihanje na 2 in prednje steklo noge?! Že imam tako v PTju in je OK.