Renault Clio Grandtour 1,5 dCi Authentique confort

Clio karavan je proizvod modnih smernic, ko proizvajalci na željo (sorazmerno majhne) ciljne publike in ob natančnem preračunu, če se »splača«, iz majhnega mestnega avta, z nekaj predelavami karoserije, povečajo predvsem prtljažni prostor. Clio grandtour je z dodatnimi dobrimi 20 centimetri v dolžino (natančno 216 milimetri), do B-stebrička praktično enak manjšemu bratu. Od tam pa počasneje padajoča streha, dodatno, tretje bočno okno, sani na strehi (niso serijske pri vseh različicah) in položnejše nameščeno zadnje steklo nakazujejo, da je prostornosti in uporabnosti več. Oblika vozila tudi po osvežitvi ni presežek, a kaj takega ne gre pričakovati. Grandtour pa je dovolj skladen avto, ki bolj kot z obliko, prepričuje z uporabnostjo.

Spredaj je običajni clio…

Ker je grandtour do zadnje klopi enak kombilimuzini, je voznikovo okolje znano. Potnika spredaj se nad utesnjenostjo ne moreta pritoževati, čeprav je res, da se sedi nekam visoko. Dobro odebeljen volan lepo sede v roke, dolga prestavna ročica je nameščena blizu desni roki. Merilniki so znani in tudi po prenovi ostajajo pregledni. Armaturna plošča je prečiščena, upravljanje s samodejno in zmogljivo klimatsko napravo in z radiem (tudi s pomočjo komand na drogu volana), intuitivno. Hvalimo bogat nabor podatkov potovalnega računalnika. Izbrani materiali so prijetni na otip in kvalitetni, izdelava dovolj skrbna. Pohvalno veliko je predalčkov in prostorčkov za odlaganje drobnarij. Sprašujemo se le, ali bo v sijajni lak odeta (in posledično za praske občutljiva) sredinska konzola po več letih uporabe še vedno enako sijala?

Zadaj je več prostora za glave…

Višja streha ob enaki širini obljublja več prostora za glave in res je tako. Prostora je za dva odrasla dovolj, s tremi odraslimi potniki zadaj bo, zaradi sorazmerno majhne širine, »križ«. Trije otroci se seveda ne bodo pritoževali. Prijetno počutje na zadnje klopi lahko zmoti le dejstvo, da so zadnja naslonjala kratka in posledično je sedenje, predvsem višjeraslih, manj udobno, kot bi lahko bilo. Nekam nerazumno varčevanje se zdi tudi le en žep v naslonjalu (desnega) prednjega sedeža.

Prtljažnik je bistvo…

Bistvo vozila je seveda prtljažni prostor. Ta je z 439 litri prostornine natanko 151 litrov večji, kot pri kombilimuzini. Prtljažna vrata se odpirajo visoko, navduši tudi dejstvo, da (ob dvojnem dnu, ki lahko pogoltne in skrije dodatno prtljago), ni zoprne stopnice v prtljažniku, preko katere bi bilo potrebno dvigovati tovor. Prtljažnik je oglatih mer, še več prostora pa prinese asimetrično podiranje zadnje klopi, čeprav velja upoštevati, da pridobimo bolj na volumnu kot v dolžino.

Dynamique je dovolj,a ne smemo biti zahtevni

Racionalnemu kupcu druga stopnja opremljenosti (od spodaj navzgor) prinaša solidno veliko opreme tako za varnost, kot za udobje, zato ta ne bi smel pogrešati veliko »bonbončkov«. Seznam možne dodatne opreme je dolg in z le nekaj doplačili je moč clia opremiti tako, da nas lahko celo razvaja.

Solidno zmogljiv in varčen motor in povprečno natančen menjalnik

Testnega clia je poganjal preverjeni 1,5-litrski dizel s 63 kilovati in morda, kar je morda še pomembneje, z 200 njutonmetri navora. To je ob manj kot 1,2 tone, kolikor tehta grandtour, ter ob ne prevelikih zahtevah voznika, večinoma dovolj. S spretno preračunanimi prestavnimi razmerji v menjalniku smo lahko urni tako iz mesta, po mestu, na regionalki in ne zardevamo tudi na avtocestah. Motor(ček) teče kultivirano, pri višjih hitrostih je lepo zadušen, ponuja solidno odzivnost, dobro elastičnost in solidno visoko končno hitrost. Nekam slaboten se pokaže le takrat, kadar vozilo obremenimo z malenkost manj kot »pol tone« največje dovoljene obtežitve. Dodaten argument izbira tega motorja je ugodna poraba goriva, ki na testu, v povprečju, ni presegla šestih litrov.

Udobja je dovolj, lega je solidna, a nekaj pripomb imamo…

Kupci takšnega vozila bodo večinoma vozili umirjeno, in ne dinamično in napadalno (hitro). Zato bodo znali ceniti lahkoten volan, dobro preglednost na vse strani, predvsem na udobje naravnano vzmetenje in dobro smerno stabilnost. Vsi z (včasih) »težko nogo« pa bodo ugotavljali, da podvozje sicer (večinoma) ubogljivo sledi neravninam, ga pa lahko nenadno zaviranje, npr. pri izogibanju oviri na cesti, ali enostavno prevelika hitrost v ovinkih, sploh še, če je v prtljažniku nekaj več tovora, spravi iz ravnotežja bolj, kot bi si želeli. Takrat mehak volan, zaradi svoje nekomunikativnosti in prevelike pomoči servo ojačevalnika, najbolj moti. V takšnih primerih nam lažno zaupanje, čeprav s prijetno čvrstim občutkom na stopalki, vlivajo tudi zavore. To, da bodo te (vedno) in pričakovano opravile svoje delo stoodstotno, ni zmeraj moč pričakovati, sploh še, če so zaradi mnogih zaviranj, segrete. Omeniti velja še včasih zatikajoč menjalnik.

Za konec

Na trgu je kar nekam majhnih karavanov, katerih namen je za pošteno ceno ponuditi kar največ prostora v prtljažniku. Clio grandtour ta kriterij zlahka izpolni, plus točke pa nabira še zaradi dovolj prostorne kabine, dobre opreme, udobnega vzmetenja, ter solidno zmogljivega in predvsem varčnega motorja. Hvalimo izdelavo, uporabljene materiale in dovolj odlagalnih površin, grajamo pa nekomunikativen volan, (včasih, predvsem ob pretiravanjih) nenadejan zdrs zadka in le povprečne zavore. A pod črto za plačani denar dobimo veliko avtomobila, kar pa na koncu šteje veliko, če ne največ, mar ne?