Preseljevanje ljudstev
Obdobje zatona Rimskega cesarstva je bil čas velikih selitev vzhodnih ljudstev proti bogatemu zahodu. Čas, ko so tudi naši slovanski predniki pričeli naseljevati ozemlje današnjega Darsovega avtocestnega križa. Več stoletij kasneje ostaja občutek, da vse poti še vedno vodijo proti bogatemu Rimu, le ljudstva z vzhoda so umazano bele konje zamenjala z dostavnimi kombiji taiste umazano bele barve.
Nedeljsko dopoldne je bil idealen čas, da se s Kangoojem Express Maxi s podaljšano kabino poskušamo na avtocesti infiltrirati med novodobne nomade. Testni primerek se je ponašal s slabimi štirimi decimetri daljšo karoserijo od običajnega modela ter kar preko treh metrov dolgo medosno razdaljo. Ob dodani zadnji sedežni klopi, kjer je dovolj prostora za tri potnike, ostaja še vedno kar 4,6 kubičnega metra tovornega prostora, katerega smo brez težav zapolnili z raznovrstno kramo, katero bi bilo moč prodati na najbližjem bolšjaku.
740-kilogramska nosilnost hkrati poskrbi za popolno brezskrbnost, da bi avtomobil morebiti »pokleknil«, kot bogaboječa ženica na Brezjah pred prvim Marijinim kipom. Opcijsko bi v avtomobil tako lahko zbasali tudi približno kakšnih 9.860 ukradenih Kekec paštet, namenjenih novemu notranjemu ministru. Ter se vozili skorajda povsem brez strahu, da bi sumljivo polno naložen avtomobil ustavila, s papirno birokracijo zabasana, policija.
Vesele in žalostne oči
In če voznika pričakajo na sprednjem delu novodobne »katrce« luči, ki spominjajo na dokaj vesele oči, pa bi znal opaziti pri njegovi soprogi že bolj otožne, ko bi jo pražnje oblečeno peljal s Kangoojem v opero. In to kljub temu, da znotraj ponuja povsem nedostavniške občutke. Spodobna notranja arhitektura z obilico trde, a okusno obdelane plastike ter brez vidne pločevine, povsem uspešno zakriva delovno naravo avtomobila. Slednjo je moč opaziti na sprednjih sedežih le skozi večje število odlagalnih mest.
Voznik se bo čudil še vedno zanimivim upravljalom klimatske naprave, ki so znana že od predstavitve druge generacije Megana, daljnega leta 2002. Malenkostno pa se mu bo zaiskrilo v očeh, ko bo ugotavljal, da ima z dokaj udobnih sedežev, katerim manjka izrazitejša stranska opora, odlično preglednost navzven. Tudi s pomočjo velikih zunanjih ogledal, katera pa bi bilo zaradi nekaterih brezobraznih voznikov najbolje včasih kar zatemniti s črno ruto.
Še vedno pa nisem povsem prepričan, katera stvar pri Kangooju je ponudila otrokom pred vrtcem toliko veselja. Njihove radožive oči so si z zanimanjem ogledovale, kdo bo prilezel izza stranskih drsnih vrat z zadnje klopi na plano. Malce prestrašeno oprezale čez odprta zadnja krilna vrata, katera je moč odpreti celo za 180 stopinj, v ogromen prtljažnik. In se hkrati na ves glas spraševali, če bi serijska preklopna mrežasta pregrada zadržala razjarjenega Chanomedota s svojo družino. Morda pa je otroško veselje ustvarilo predirljivo opozorilno piskanje ob vzvratni vožnji, katero bi pražnje oblečeno gospo pred opero najverjetneje spravilo v večji obup, kot madež paštete na njeni večerni obleki.
Boste čaj?
Voznik dostavnika je v današnjem času gospodarske krize in megalomanskih prometnih kazni v bližnjem bifeju deležen dveh dokaj novodobnih vprašanj: »Boste čaj?« ter: »Bo stečaj?«. Priznati je potrebno, da zna oboje kar pošteno pogreti! Nekateri celo pravijo, da najsodobnejša ekonomska krizna teorija predvideva, da mora biti službeni dostavnik hitrejši od padanja podjetja v stečaj. Zatorej potrebuje za nemoteno bezljanje po avtocestnem križu zadostno konjenico pod motornim pokrovom. Kljub gromozanskim kaznim!
Testni primerek se je ponašal s povsem dovolj zmogljivo 110 konjsko dCi motorizacijo ter spodobnim navorom, ki je praznega Kangooja prikazal v dokaj živahni luči. Zanimiv zna biti tudi šest stopenjski menjalnik, z, za dostavna vozila, dokaj kratkimi in natančnimi gibi. Da pa kdo ne bi mislil, da smo v njemu pili le angleški čaj z mlekom, je zaradi slabše izolacije svojo delovno naravo kazal tako s hrupnim motorjem, kakor tudi glasnim podvozjem. Vendar toliko, da bi si morali tlačiti čajne vrečke v uho, pa tudi ne!
Podvozje je dovolj udobno, da je moč preživeti za njegovim volanom, poleg celotnega osemurnega delavnika, še marsikatero neplačano naduro. Anemičen volan bo pri tovrstnem vozilu definitivno manj moteč od anemičnosti šefa ob vprašanju po povišici. Skrbeti bi znala le delodajalčeva dobrohotnost, če je ob nakupu vozila doplačal vsaj za tolikšno samoumevnost, kot je sovoznikova zračna blazina (!), če je že na ceniku ESP spregledal in izpustil, z argumentom: »Še dobro, da imamo vsaj za pašteto in čaj!«.
Chanometer
Pri novodobnih delovnih »gajbicah« je všečnost zunanjega dizajna najverjetneje toliko pomembna, kot podatek o tem, kdo je bil predlani zmagovalec moldavske druge nogometne lige. Delovno živinče mora namreč biti praktično, delavoljno, poceni pri nakupu ter pri kasnejšem vzdrževanju. Nekako tako, kot si je pred stoletji najverjetneje predstavljal marsikateri predstavnik nomadskih plemen pri izboru svoje … soproge.
Ker evropaleto dandanes sprejme vase že vsak dostavnik kompaktnih mer, bo najverjetneje eden izmed glavnih argumentov ta, koliko evrov bo potrebno vreči na mizo za posamezen model. Že bežen pogled na Darsov avtocestni križ pa pokaže, da Renaultov model v naših logih ter pri marsikaterem novodobnem nomadskem plemenu zelo visoko kotira. Samo po sebi pa se ob serijski skoposti z varnostno opremo postavlja vprašanje, zakaj se na varnosti voznikov dostavnikov varčuje bolj, kot pri plačah policistov.
Večerjo v prestižni restavraciji je tokrat zaradi »višje sile« zamenjala hitra prehrana. Avtomobil sem raje parkiral na znani redarski lokaciji, velikokrat omenjeni tudi na priljubljeni radijski postaji. Ter opazoval mrzlično zaviranje voznikov ob pogledu na belega Kangooja.
Več o Kangooju Express na uradni strani.
Tekst in foto: Chan
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Renault Kangoo Express Maxi dCi 110 – Ekspresna večerja pri Maksiju"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Glede na to, da so avtomobilski proizvajalci dandanes brezkompromisni pri vprašanju o varnosti, je sopotnikova varnostna vreča, ki jo najdemo na doplačilnem seznamu, nerazumljiva racionalizacija (če že odmislimo sistem ESP, ki bi lahko bil počasi serijski pri vseh vozilih!). Še večje vprašanje o omenjenem doplačilu se je porajalo pri testnem vozilu, ki je s petimi sedeži namenjen pogostejšemu prevozu potnikov. Malce plastično karikiram – dandanašnji avtomobili imajo skorajda že vsi po vrsti med serijsko opremo tudi stranske zračne blazine, pa je najverjetneje možnost bočnega trka bistveno manjša, kot da se bo v dostavniku peljal sopotnik 😉
za avtorja članka: to vozilo je namenjeno za voznika ki se 90% časa vozi sam, zato ne rabi sovoznikove blazine, drugače pa jo lahko dobiš če naročiš opremo po želji.
Mislim da je bistvena prednost, s katero se ne ponaša noben tekmec (popravte me če se motim) preklopna mreža – torej ob podiranju zadnje vrste se glede na slike premakne mreža do prvih sedežev. Če kdo pozna kakšen drug dostavik s to lastnostjo naj mi prosim sporoči. lp