Renault Latitude Business dCi 175 BVA – Francoz, ki to ni

F_2

F_1

F_3

F_4

F_6

F_7

F_8

F_9

F_10

F_11

F_12

F_13

F_14

F_15

F_16

F_17

F_18

Safrane

Priznam. “Pogooglala”sem ga.

Predvsem zato, ker me je zanimalo, kako so pri Renaultu argumentirali umestitev japonsko – korejsko – francoskega križanca na mesto, ki ga je med poslovnimi limuzinami pred njim zasedal oblikovalsko drznejši in odmevnejši Vel Satis. Na koncu sem pri sebi zaključila, da je logika dokaj jasna: visoki stroški razvoja novega modela in preprosto dejstvo, da potrebujejo vozilo v tem segmentu, saj lahko le na ta način zaokrožijo ponudbo. Zgodba o skrivnostnem izvoru se nadaljuje v tržnem pristopu, saj ima avtomobil kar tri imena pod katerimi nastopa na različnih geografskih tržiščih (če veste še za katerega, prosim, sporočite v uredništvo). Še sreča, da smo že tako otopeli od stranskih učinkov globalizacije, da nas takšne in podobne zgodbe ne zmedejo preveč.

Prvo srečanje in zunanjost.

Najino prvo srečanje, za razliko od otvoritve filmskega festivala, ni bilo nič kaj dramatično. Latitudova zunanjost je všečna, prijetno začinjena z izbiro biserno bele barve, ki v kombinaciji s kromirano masko poudari prednji del vozila, obenem pa s panoramsko streho in zatemnjenimi stekli ustvari lep kontrast. V povezavi z zunanjostjo se je med komentarji očividcev pojavil še en pridevnik, ki je zaradi štorije iz uvoda pravzaprav smešen: ameriški. Asociacija, ki je posledica velikosti vozila, saj med podobnimi izstopa s svojimi 4.897 mm dolžine. Tako je bil moj testni Latitude vedno med najdaljšimi osebnimi vozili na parkirišču in komaj še primeren za običajno dimenzijo parkirnih mest. Ves čas testiranja vozila sem napenjala oči, da bi opazila še kakšnega na cesti, pa – uganili ste – nič. Po drugi strani pa sem se neprestano spraševala ali so ostali vozniki na cesti sploh opazili, da jih je v mestu obiskal ta redek primerek vozila (ali bi na vprašanje odgovorili, da je na cesti še ena bela Laguna). Opremljen z nevpadljivimi 17” platišči iz lahke litine ter pnevmatikami Michelin Primacy 225/50 R17 je avto sicer simpatičen, ampak povsem navadnega videza.

Latitude misli na vas.

Renaultovi strokovnjaki so uvedli blagovno znamko »Take Care by Renault«, ki naj bi ponazarjala skrb za dobro počutje potnikov in uvajala edinstvene rešitve za udobje med vožnjo. Mednje za doplačilo spada tripodročna regulacija klimatske naprave, ki je nadgrajena s Samsungovim ionizatorjem in možnostjo izbire dveh od skupno šestih vonjev osvežilca zraka. Čeprav je bilo testno vozilo opremljeno le z dvopodročno klimatsko napravo brez ionizatorja ter me ni navduševalo z osvežilnim vonja manga ali rdečega jagodičevja, me je razveselilo z masažnim voznikovim sedežem. Ali naj raje rečem prestrašilo? Na začetku je namreč občutek masaže nenavaden in skoraj neprijeten, potem pa ga nisem več izključila. Imam le dve pripombi: počutje voznika in sovoznika med vožnjo bi moralo biti v tem pogledu enako pomembno, zato po mojem mnenju manjka možnost naročila sovoznikovega masažnega sedeža. In druga, sproščujoči učinek masaže je po zaključku testne vožnje popustil, zato me je (od žalosti?) še nekaj dni zbadalo v hrbtu. Zaradi prešibkega bočnega oprijema in prekratkega sedalnega dela nimam navdušujočih spominov na obliko sedežev, ampak pri tem nam je težko vsem ustreči. Za zaključek vtisa o sedenju med vožnjo pa še beseda na temo usnja. V nekaj dneh sem zaradi velikih temperaturnih sprememb lahko celo preizkusila učinkovitost gretja sedežev, saj me zelo moti dotik hladnega usnja. Zato pa po drugi strani nisem opazila pametne rešitve v peklenski vročini nad 35 stopinj Celzija, ko je v celoti usnjen sedež prava nočna mora.

Sprejemnica ali potniška kabina?

Zgornja primerjava iz Renaultovega kataloga je kar na mestu. Delno zaradi panoramskega strešnega okna, ki odpira pogled potnikom in skrajša dolgočasne vožnje (priporočam, da v času letne vročine obdržite tako strešno okno kot tudi njegovo notranjo zaporo zaprto). Pa tudi zaradi prostornosti zadnjega dela potniškega prostora, kjer se Latitude z 251 mm hvali z največjim razmakom v kolenskem predelu v svojem razredu. Sicer pa mi je pri nadaljnjem spoznavanju avtomobila postalo jasno, da so v Latitudeu nadomestili primanjkljaj inovativnosti pri oblikovanju in voznih sposobnosti z drugimi posegi. V opremi Business so serijski radio nadomestili z že znanim »3D Sound by Arkamys«, kjer po zaslugi mojstrov zvočne tehnike in spretnih programerjev ob obstoječi poziciji zvočnikov lahko uživate v učinku ušesom naravnejše reprodukcije zvoka v potniškem prostoru. Deluje. Prav tako deluje navigacijski sistem Carminat TOM TOM, z običajnimi neprijetnostmi, ki spremljajo posodabljanje podatkov o cestah v regiji. Lahko pa pohvalim intuitivnost sistema upravljanja z navigacijo, pri katerem se mi ni bilo treba posebej truditi s spoznavanjem. Sem se pa pri močnejši sončni svetlobi morala potruditi razbrati ali klimatska naprava deluje ali ne, saj je bila osvetlitev tipk prešibka.

Hm, so kaj pozabili namestiti v prtljažniku?

Moje največje presenečenje ni bila prostornost ali oblika prtljažnega prostora, ampak njegova končna obdelava, saj sem se med fotografiranjem ozrla navzgor in nasmehnila očitni pomanjkljivosti. Je mogoče kdo pozabil namestiti kakšen delček končne obloge? Ali pa se je oblikovalcem zdelo, da ta del vozila ni predmet ocenjevanja s strani voznika in spremljevalcev. Mene je vsekakor zmotilo, vi pa precenite sami. Sicer pa je v prtljažniku več kot dovolj prostora za torbe za prenosnike, kovčke in palice za golf, kot se to spodobi za avto pravega poslovneža.

Soliden na cesti

Mestna vožnja je popolna mora. Zato je izbira samodejnega menjalnika odlična rešitev za vse, ki ste kot jaz siti neprestanega prestavljanja med počasnim premikanjem po mestnih vpadnicah. Ko se končno ponudi prilika za pospeševanje, ima motor več kot dovolj moči za hiter skok v želeni smeri, za kar gre zahvala že dobro znanemu 2.0 dCi motorju s 175 konjskimi močmi, ki je pravzaprav svetla točka v opisu vozne dinamike. Vožnja po avtocesti je mirna in udobna, na volanu ni bilo čutiti tresenja ali neželenega zategovanja, ki bi utrujalo voznika na dolgih poteh. Sem pa med vožnjo po ostrejših ovinkih na lokalni cesti večkrat imela neprijeten občutek mehkobe volana, prav tako me je presenetilo relativno trdo vzmetenje, ki je po mojem občutku premalo odzivno.

Za zaključek

Pod črto lahko Latitudeu očitam samo eno: je neprepričljiv in posledično name ni napravil posebnega vtisa. Gre za odziv, ki ima večje posledice, kot bi si morda lahko predstavljali v prvem trenutku: če namreč ne sproža pozitivnih ali negativnih reakcij, kako se bo vendar ločil od vseh ostalih konkurentov na trgu? Za srečneže, ki si lahko izbirajo službeni avto Renault v tem cenovnem razredu, bo morda težka že racionalna izbira med njim in Laguno.

Več informacij o Renault Latitudeu na uradni strani.

Besedilo: Urška Radolović