Renault Megane Coupe 1.9 dCi Dynamique

Res je, 1,9-litrski dCi je trenutno najmočnejši dCi v ponudbi meganov, saj bo 160-»konjski« 2.0 dCi na voljo šele kasneje letos.

Stari znanec

1,9-litrski turbodizel opremljen s sistemom vbrizga preko skupnega voda je že dobro poznan. Francozi sicer pravijo, da so ga za novega megana malo izboljšali in nadgradili, a nekih bistvenih razlik glede na predhodnika v vožnji z njim nismo opazili. Motor je tako še vedno značilno »zadržan« v območju vrtljajev od prostega teka do približno 1.750 vrt/min, nad to mejo pa začne bolj odločno pridobivati na sapi. Ko turbina pride do polne sape, postreže z dobro prožnostjo, kar ob 300 njutenmetrih nazivnega navora ni presenetljivo. Njegova glavna gred se v nižjih prestavah z lahkoto zavrti tudi nad 4.500 vrt/min, medtem ko ga v višjih prestavah ni smiselno priganjati v rdeče območje. Med vožnjo cenimo tudi njegovo dobro odzivnost na voznikove ukaze (medplin pri pretikanju navzdol ipd.).

Podobno kot pri šibkejšemu bratu 1.5 dCi smo tudi pri 1.9 dCi-ju opazili grob sunek, ki pospremi zaganjanje motorja v trenutku, ko motor »preide« s faze poganjanja z zaganjalnikom na samostojni tek. Pojav je razmeroma moteč, pripisujemo pa ga preveč mehkemu vpetju motorja v konstrukcijo avta. Zvočno izolacijo smo pri meganu 1.5 dCi pohvalili, zato smo bili toliko bolj presenečeni, da nas le ta v povezavi z motorjem 1.9 dCi ni enako prepričala.

Prestave šeststopenjskega menjalnika so podobno kot pri šibkejšem dCi-u razmeroma na kratko preračunane, kar pomeni večje motorne vrtljaje pri potovalnih hitrostih in dejstvo, da megane coupe 1.9 dCi doseže največjo hitrost v šesti prestavi.

Ravno prav ali preveč trd?

Pri petvratnem bolj družinsko usmerjenem meganu smo pograjali udobje vožnje, saj je njegovo podvozje nastavljeno preveč togo. Ta nastavitev, ki je uporabljena tudi v kupejevskemu bratu, se odraža v motečem pozibavanju avta in slabem prestrezanju neravnin v večini voznih okoliščin. Občutki pri vožnji s kupejevskim meganom so zelo podobne, saj tudi coupe postreže s podobno in nič slabšo stopnjo (ne)udobja, četudi je bil tokrat opremljen z dinamiki vožnje bolj in udobju vožnje manj naklonjenimi 17-palčnimi kolesi. Res pa je, da nas je coupe, deloma zaradi bolj nizkopresečnih pnevmatik kot jih je imel testni megane pozimi, deloma pa tudi zaradi letnega tipa obutve, bolj prepričal med ovinki. Tam je namreč meja zdrsa postavljena razmeroma visoko, volan je bolj odziven, a žal med tekmeci še vedno eden slabše povratno povednih. V dobro mu štejemo, da se stabilizacijski ESP v vožnjo vmešava nežno, a učinkovito in da ima prestavna ročica menjalnika mehke, natančne in po potrebi hitre gibe.

(Skoraj) vse je podrejeno obliki

Pri meganu berline, kot petvratno različico imenuje Renault, smo se že pritožili nad povprečno preglednostjo nazaj in vstran. No, pri kupeju je stanje, kot smo že takrat predvidevali, še slabše.

Navsezadnje je zadnja šipa postavljena bolj kupejevsko položno in je obenem tudi dosti manjših mer kot pri petvratniku, to pa seveda vpliva na preglednost nazaj. Boka avtomobila se proti zadku strmo vzpenjata, streha in z njo pa zgornji rob šip pa niža proti zadku, kar se odraža v majhnih zadnjih bočnih šipah in visokem boku avta. Rezultat tega ni presenetljiv; izredno nepregleden avto nazaj in vstran, zaradi česar si njegovi kupci ne smejo privoščiti nakupa avta brez doplačila za sistem za pomoč pri parkiranju zadaj, zelo verjetno pa se bodo vsi, ki tega še ne znajo, navadili tudi na manevriranje pri vzvratni vožnji ob pomoči zunanjih vzvratnih ogledal.

Dodaten minus kupeja je tudi zelo visok nakladalni rob prtljažnika, saj ja ta skoraj 80 centimetrov oddaljen od tal, preko njega pa se mora vso prtljago ponovno spustiti za dobrih 30 centimetrov nižje v prtljažnik.

Za konec

Novega megana smo na njegovem prvem testu pograjali, za vsem napisanim pa trdno stojimo še danes, saj so se nam številne graje iz berlinea ponovno potrdile tudi med vožnjo s kupejevsko različico.

Marsikdo si na tem mestu gotovo misli, da smo se z našimi grajami (in resnici na ljubo, tudi nekaterimi pohvalami) zarotili proti meganu, ali še huje, celo proti Renaultu, a to ni res! Sam avtomobil je v svojem bistvu dober avto in ga nedvomno toplo priporočamo vsem, ki jim njegova specifika odgovarja, teh pa je očitno kar nekaj, saj se nenazadnje vozi dosti svežih meganov po naših cestah. Toda vsi, predvsem pa renaultovci, se morajo zavedati, da tako z objektivne kot nedvomno tudi s subjektivne perspektive obstajajo na tržišču avtomobili in tudi neposredni tekmeci, ki so preprosto povedano boljši od megana! Komur ta trditev ni všeč, pa naj se gre pritožiti Renaultu, ne nam. Navsezadnje so Francozi tisti, ki pri razvoju avtomobila njegove lastnosti, kot so uporabnost, preglednost in recimo prostornost, v preveliki meri podrejujejo obliki in varnosti. Ne trdimo, da je nepotrebno ali celo nesmisel podrediti večino avta zagotavljanju varnosti potnikov, a nekateri tekmeci zmorejo zagotavljati primerljivo stopnjo varnosti svojih izdelkov z dosti manjšim žrtvovanjem na račun ostalih lastnosti. V tem pa se vidi dovršenost končnega izdelka, ki jo pri meganu objektivno in tudi subjektivno pogrešamo.