Renault Megane Grandtour 1,4 TCe 130

Megane grandtour je do tja – to je do konca prednjih vrat, enak kot tri in petvratna različica. To pomeni, da ima enako prepoznavne luči, sodobno masko, sorazmerno kratek pokrov motorja, dovolj položno prednje steklo in velike steklene površine.

Od tam dalje (precej) drugačna

Če vemo, da je karavan, v primerjavi s petvratno različico slabih 27 centimetrov daljši v skupni dolžini in dobrih šest centimetrov v medosni razdalji, to precej pove o zunanji podobi, mar ne? Večje mere obljubljajo tudi večjo prostornost notranjosti, a o njej kasneje. Od B-stebrička dalje je zato razlik veliko – višje je drugo bočno steklo, avto ima tudi, sicer majhno, tretje (bočno) steklo, poudarjena zadnja blatnika, sorazmerno strmo padajočo streho proti zadnjemu steklu, kjer markantne luči skladno zaokrožajo velik, močno proti steklu segajoč odbijač v podobo, ki deluje moderno, kot mora izgledati sodoben karavan.

Notranjost – do B-stebrička enaka

Tudi znotraj dodatni centimetri prinesejo več prostora šele za prednjimi sedeži. Do tam je vse poznano in videno že v drugih meganih. Prav nobenih razlik namreč ni – to pomeni modelsko tipično instrumentno ploščo, prečiščeno in urejeno sredinsko konzolo, skromnost pri odlagalnih površinah, pa velika in izdatno nastavljiva sedeža, kjer prostora ne v dolžino, ne v širino ne manjka, niti za dolgine.

Od tam dalje (precej) drugačna

Že tolikokrat omenjani centimetri tukaj končno pridejo do veljave. Večja medosna razdalja se najbolj opazi v prostoru na tretjinsko deljivi klopi. Hvalimo dovolj prostora za noge, zračnost pričarata tudi primerna notranja širina in zadostna višina. Naklon naslonjala je ravno prav nagnjen nazaj, da bo tudi daljša pot zadaj minila prijetno.

Do prtljažnika pridemo skozi malenkost premalo visoko odpirajoča se vrata – dolginom je praktično zmeraj kaj premajhno, mar ne? Prostor, ki nas pričaka, je pravilnih oblik in obilne prostornine. Sicer malenkost manjši kot pri predhodniku (41 litrov manj)– a s 479 litri osnovnega prostora že v osnovi (večinoma) dovolj. Z že omejenim podiranjem zadnje klopi – naslonjala je namreč moč podreti tudi od zadaj, s potegom vzvoda in, v testnem primeru, s serijsko zložljivim naslonjalom sovoznikovega sedeža, zlahka prepeljemo tudi zelo dolge predmete, ali pa naložimo »krame« za zares dolgo pot.

Pohvalno, da se prtljažna vrata odpirajo povsem do dna – tako ni zoprne »stopnice«, manj pa, da ni moč, ob zloženih sedežih, pričarati povsem ravnega dna – sedalni del klopi, ko je ta prevrnjena naprej, namreč opazno štrli ven in to lahko moti. Velik prtljažnik kar kliče tudi po kakšni (doplačljivi) mrežici, ki »umiri« manjše predmete, da ti ne »letijo« po prtljažniku, za popolnost manjka tudi dodatna odlagalna polička, morda zaprt predal.

Dynamique je blizu…

Testni grandtour je z opremo Dynamique – ta je prva, od »zgoraj navzdol«, blizu popolnosti. Vsekakor (lahko) razvaja. Med drugim takšna oprema vsebuje vrsto varnostnih dodatkov, samodejno klimatsko napravo, elektriko za stekla, ogledali, daljinsko osrednjo ključavnico, regulator in omejevalnik hitrosti, dežni senzor, več kot soliden avtoradio s preprosto podporo za prostoročno telefoniranje, pa naslon za roke spredaj in zadaj, usnje na volanu in prestavni ročici … Edino smiselno doplačilo se zdijo parkirni senzorji, saj, sploh nazaj, avto ni nič kaj pregleden.

Motor navduši, a si prisluži tudi kakšen minus

Danes je v moderno, pravzaprav nujno, v motorni paleti, v takšnim velikostnih razredih, imeti sicer prostorninsko skromen motor, ki pa ob pomoči turbopuhala pridela toliko moči in navora kot (včasih) občutno večji in načeloma požrešnejši motor. Konceptu se s tujko reče downsizing. 96 kilovatov (130 KM) in 190 Nm v širokem območju vrtljajev pomeni (vsaj) dvoje. Motor je odziven že »čisto spodaj«, se z veseljem in z veliko mero kultiviranosti zavrti tudi preko šestih tisočakov in v vseh razmerah zagotavlja dovolj moči. Hvalimo dobro odzivnost na stopalko za plin, celo predobro. V nižjih in srednjih vrtljajih je moč opaziti za »turbo motorje« značilne drobne sunke pogona, če iznenada »na polno« pohodimo ali popustimo stopalko za plin. Piko na i prida, ob dobro preračunanem šeststopenjskem ročnem menjalniku sorazmerno dolgih hodov in zadostne natančnosti, zgledna elastičnost in poraba, ki ni vedno ugodna. Testno povprečje s slabimi devetimi litri »na sto« je sicer ravno še ugodno, a hitrejše vožnje po avtocestah, ali več polnega plina na regionalki porabo lahko (po)ženejo preko dvanajstih litrov, kar ni več ravno ugodno.

V vožnji

Ni nujno, da so karavani avtomobili za prevažanje cele družine in še pol hiše zraven na morje ali zimske počitnice, a zdi se, da so najbolj primerni za ravno takšna opravila. Kombinacija solidno natančnega volana, predvsem na udobje naravnanega vzmetenja ter še dovolj natančnega menjalnika, ob dovolj odločnem motorju sicer omogoča tudi precejšnjo mero dinamike med ovinki, a takrat je nagibanja karoserije preveč, pa tudi prednji del včasih težko usmerjamo tja, kamor želimo. Zadek večinoma ostaja miren, ko začenja postajati lahek, se učinkovito vmeša elektronika. Bolje se avto odreže na regionalki, ali pri zmernih avtocestnih hitrostih, kjer tiho reže zrak, ne porablja preveč goriva in razvaja z udobjem, ki takšnemu avtu pritiče. Ob vedno prepričljivih zavorah zato ostaja predvsem udoben, dinamično neambiciozen družinski karavan in ne more biti (očetova) igračka za kratek pobeg med zavoje.

Za konec

Testni grandtour je izpolnil pričakovanja. Kratko povedano – je uporaben avto. Prostora je veliko, predvsem na zadnji klopi, pa tudi v prtljažniku – ta je zapovrh izdatno prilagodljiv. V plus štejemo tudi bogato opremo, vse skupaj pa je »zapakirano« v všečno karoserijo, ki jo poganja sodoben in zmogljiv motor, (včasih) vprašljive varčnosti. Vse skupaj Renault ponuja po konkurenčni ceni.