Renault scenic dCi 110 EDC – kratica skriva bistvo

IMG_8349

IMG_8394

IMG_8424

IMG_8411

IMG_8681

IMG_8722

IMG_8732

IMG_8727

IMG_8737

IMG_8743

IMG_8746

IMG_8750

IMG_8760

IMG_8691

SLIKE renault scenic dsc

IMG_8362

IMG_8322

IMG_8356

IMG_8342

IMG_8389

IMG_8370

SLIKE renault scenic dsc1

EDC:  v prostem slovenskem prevodu – učinkovita dvosklopkovnost

Samodejni menjalnik z dvojno sklopko se je dobro prijel kot alternativa klasičnemu samodejnemu menjalniku s premostitveno sklopko, ni res? Res ni Renault proslavil takšnega menjalnika, temveč Volkswagen, pa kaj. Preden nadaljujem si zastavim še vprašanje: je Renault (pametno) počakal in za izdelovalo svojega dvosklopkovnega menjalnika gradil na večletnih izkušnjah izdelovalca ljudskih vozil in te upošteval pri svojem EDC menjalniku, ali le ni videl potenciala takšne rešitve? In čeprav končnega odgovora ne poznam se podučim, da EDC (tukaj) shaja s t.i. suho sklopko, ki je tehnična rešitev, ki je cenovno učinkovita in se jo da hitreje razviti, a zato ne prenese takšnih navorov, da bi menjalnik bilo moč preprosto »transplantirati« v močnejši dizel, ki bi se z njim gotovo (še) bolje »ujel«.

EDC v praksi

Scenica sem zlahka tlačil (tudi zaradi parkirnih senzorjev) v majhne parkirne luknje in se po polžje premikal po mestu, saj menjalnik omogoča natančno doziranje »plina« tudi pri zares počasni vožnji. Nikoli nisem bil obtožen cukanja pri presunkovitem dodajanju plina, saj si malenkostna zakasnitev v prenosu moči bolj kot grajo, zasluži pohvalo. Pretikanja so bila zmeraj hitra, redko zaznavna in predvsem mehka. Jih je pa precej, sploh, če pustimo delovati avtomatiki. Ker? Ker ima motor premalo moči in navora, sploh od srednjih hitrosti dalje, da bi menjalnik (lahko) vztrajal v visokih prestavah in vseeno omogočal suverena pospeševanja. Zato pretika, včasih celo dve prestavi nižje naenkrat. To me je kdaj motilo, in ko me je dovolj, sem uporabljal ročni način pretikanja. In ko sem se navadil, da moram ročico premakniti kakšno sekundo preje, kot bi sicer stisnil sklopko pri ročnem menjalniku in prestavil, sem bolje – zame vsaj, lovil ritem hitrejše vožnje po ovinkih.

Z motorjem se ni razumel najbolje

Zaradi ničesar drugega ne, kot zaradi že omenjenega manka moči in navora zgolj 1,5 litrskega mlinčka. Ne razumite narobe – lagodna vožnja in sam, ali s sopotnico in povsem zadovoljen sem bil, a štirje v avtu, nekaj prtljage  in regionalka ter kakšno prehitevanje… In ne vem, se je bolj naprezal motor, ali jaz. Še enkrat – pri lagodni, recimo ji družinski vožnji pomanjkanje moči, če ne bomo na morje peljali pol stanovanja ali hiše, ne moti.

Še o porabi – subjektivno je ugodna, objektivno pa?

V primerjavi z običajnim 110 »konjskih« dizlom je poraba po tehničnih podatkih višja le za 2 decilitra. Kako je v neposredni primerjavi žal nisem mogel primerjati, lahko pa si v spomin obudim grand scenica z večjim 1,9 litrskim motorjem, ki sem ga testiral. In ker predvidevam, da sem podobno vozil obakrat, je izmerjenih 7,1 litra povprečja »na 100« s tokratnim EDCjevskih scenicom subjektivno ugodno, a, v primerjavi s 6,9 litra »na 100« pri močnejšem motorju že manj. Sploh, če upoštevam še, da je bil tisti scenic večji in težji.

Sicer pa – mi je všeč

Oblika. Moderna, tipično Renaultovska. In oprema Bose ter nekaj doplačil, npr. 17 palčna platišča ga naredijo, ob vseh vsej enoprostorskosti in družinski naravnanosti, tudi malovšećno dinamičnega, ni res? Zatemnjena stekla, čeprav v prvi vrsti zgolj praktična, se vidijo navzven in k skupni zunanji podobi, vsaj zame, pozitivno prispevajo.

In v notranjosti je prilagodljiv

Spredaj se, avtomobilskem razredu pričakovano, sedi višje, a udobno. Sedeži so mi dobro objemali stegna in hrbet, nastavljivi pa so – voznikov vsaj, celo električno. To, da je instrumentna plošča sredinska in digitalna je »muha«. Nekaterim je všeč, meni ne, a je  pregledna in tudi manj vajeni presedanja iz avta v avto se bodo kaj hitro »znašli«. Menjalnik, čeprav sem ga bolj malo »rabil«, je blizu rok, bolj priročno pa je, da je sredinski »box«, ki skriva ogromen predal, ki na svojem vrhu zlahka in udobno gosti roki spredaj sedečih, moč zlahka in izdatno premikati naprej in nazaj. Prostora sem imel spredaj dovolj in če že nekaj časa berete moje teste, potem veste, da to pomeni, da ga je veliko, saj je mene precej v vse smeri.

Zadaj dobro sedim, pravilno pokončno  in imam dovolj prostora za noge. Še bolje pa bodo tam sedeli pričakovani potniki – otroci in najstniki. In lahko bodo trije. In jim bo udobno. Odraslim trem že ne več tako.

Čisto zadaj pa… Ravno dno prtljažnika in dovolj visoko odpirajoča vrata. Sedeže sem z eno roko podiral in postavljal, z obema prijel in zlahka odstranil. Ob le dveh sedežih pa je scenic  postal dovolj velik za prevoz ogromnega zaboja npr. velikega gospodinjskega stroja..

In (še kr) bogato je opremljen

Oprema Bose je bogata in težko ji kaj bistvenega očitam, dokler ne preberem, kaj vse iz seznama doplačil je še vgrajenega. Ne bi doplačal vsega, bi pa doplačal za navigacijo, parkirne senzorje, Arkamys Sound System, podporo za Bluetooth, pametno kartico, 17 palčna platišča in kovinsko barvo, in s tem, od skupaj 2.430 evrov skupnih doplačil, »privarčeval« 570 evrov.

In pelje se udobno

To ne pomeni, da ne tudi suvereno, saj so kolesa precej v kotih vozila in dovolj narazen, da se ne nagiba in tudi, čeprav je mehko vzmeten, ne niha. Zdi se mi, da mu nekaj (splošne) mehkobe nizkopresečna platišča sicer »vzamejo«, a trdota nikoli ni v ospredju. Volan je povprečno natančen, a več kot dovolj za enoprostorce, zavore puščajo dober vtis.

Pod črto

Scenic z EDCjem je zelo dober družinski avtomobil, kjer menjalnik družinsko »noto« poudarja. Prav je, da ga ima Renault v ponudbi in če iščete družinski (enoprostorski) avtomobil in se vam ne pretika ročno, je tale scenic lahko blizu vašim željam. Vsem tistim, ki raje pretikate pa svetujem, premislite, ali morda ni bolje privarčevati 1100 evrov doplačila pri menjalniku in zgolj 400 le-teh (evrov) nameniti močnejšemu motorju.

Avtor: Jure Krajnc

Uradna spletna stran: Renault Scenic