Saab 9-5 1,9 TIDS aut. Linear

Klasična oblika, ki kljubuje času Klasična triprostorska limuzina je v svoji častitljivi življenjski dobi doživela nekaj rahlih prenov, ki so se dotaknile zlasti sprednjega in zadnjega dela, platišč ter nekaterih podrobnosti. Zadnjo osvežitev je 9-5-ka doživela pred približno dvema letoma, ko je dobila novo masko ter sprednja žarometa s kromirano obrobo, ki v prvem trenutku delujejo morda malce nenavadno, vendar zelo efektno. Tudi istočasno prenovljeni zadek je spodobno sodoben. Pravzaprav, edino pogled s strani odkriva priletnost modela, ki pa v sebi še vedno nosi poseben neklišejski oblikovalski slog. Le-ta vsem modelom, ki so kdajkoli prišli s tekočih trakov švedske tovarne, daje poseben outsiderski pečat, ki jih ločuje od ostalih premijskih znamk in 9-5-ka pri tem ni izjema. Notranjost bi potrebovala močnejšo osvežitev Da avto le ni od včeraj, je bolj očitno opazno v potniškem prostoru. Pogled na armaturno ploščo nas popelje nazaj v devetdeseta leta prejšnjega stoletja. No, oblika armaturne plošče nas vrne še kako leto nazaj, ko so povsod, zlasti pa pri Saabu, kraljevale okrogline. Da vse skupaj ne vzbuja nobenih čustev, so krivi tudi monotoni odtenki sivine in črnine. Kljub navedenim, ne ravno navdušujočim dejstvom, Saabova limuzina na splošno tudi v notranjosti deluje dovolj sofisticirano, kar gre pripisati predvsem kakovostnim materialom in natančni izdelavi. Čeprav je bila notranjost testnega avtomobila skoraj v celoti odeta v temne barve, pa je bila zadnja polica, tako kot obloga strehe in stebričkov, povsem svetla, kar povzroča moteči odsev v zadnjem steklu tako, da se le-to pri dnevni svetlobi zdi venomer rahlo zamegljeno. Brez presenečenj in razočaranj Preverjeni turbodizelski agregat, ki je v Saab preko GM-a prišel od Fiata, se dobro poda umirjenemu značaju švedske limuzine. Njegovih 150 “konjičev” (110 kW) in 320 Nm največjega navora bi sicer moralo biti dovolj tudi za bolj živahna speljevanja, a v kombinaciji s samodejnim menjalnikom ni tako. V času, ko nas proizvajalci razvajajo z vse hitrejšimi šest- ali celo sedemstopenjskimi samodejnimi menjalniki, se zdi, da bi klasična petstopenjska avtomatika, ki avtomobil upočasni in poveča porabo goriva, morala biti stvar preteklosti. Poleg normalnega načina, le-ta sicer ponuja tudi športni način (vključimo ga s pritiskom na gumb na vrhu prestavne ročice), ki sili motor v višje vrtljaje in tako omogoča bolj dinamično vožnjo, žal pa ne omogoča sekvenčnega prestavljanja. Ker pa je na področju samodejnosti to največ, kar za model 9-5 pri Saabu ponuja, se je s tem pač treba zadovoljiti. In, če nas ne moti dejstvo, da na primer nemška konkurenca ponuja veliko bolj sodobne izdelke, bo zadovoljstvo prišlo samo od sebe, saj je njegovo delovanje gladko in omogoča udobno, pa čeprav ne najbolj dinamično vožnjo. Tako opremljeni saab gotovo ni športnik, je pa gotovo zelo kakovosten potovalnik. Kot že rečeno je davek, ki ga avtomatika zahteva tudi malce večja poraba goriva, ki je na testu znašala še vedno sprejemljivih 8,8-litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Enostavno… Vožnja s tem avtomobilom je enostavno samoumevna. In kaj razumemo s pojmom “samoumevno”? Samoumevno se nam zdi to, da nam limuzina višjega cenovnega razreda ponuja udobje na daljših potovanjih z dobro zvočno izolacijo potniškega prostora, ki pomembno prispeva k dobremu počutju potnikov. Obenem od nje pričakujemo tudi nevtralno lego in okretnost pri hitrejših manevrih. Menimo, da saab 9-5 ponuja te komponente v pravem razmerju, kar se nam danes, ko vedno več, zlasti nemških proizvajalcev za voljo boljše lege in vodljivosti kar (pre)pogosto žrtvuje udobje, zdi edino pravilno in bi moralo tudi pri drugih biti tako samoumevno kot pri saabu. Edino, kar lahko švedski limuzini na tem področju očitamo, je “težka” nastavitev servo ojačevalnika volanskega mehanizma, zaradi katerega je sukanje volanskega obroča pri parkirnih manevrih težje kot pri večini novodobnih avtomobilov. Težko bo šlo brez doplačil Saab 9-5 linear ima serijsko vgrajeno standardno varnostno opremo, ki vključuje zavorni sistem ABS, elektronski sistem za nadzor stabilnosti ESP, štiri varnostne blazine in varnostni zavesi ter bistveno opremo na področju udobja, saj v njem najdemo skoraj vso elektrifikacijo, usnje na volanu in prestavni ročici ter samodejno dvopodročno klimatsko napravo. Zalomi pa se pri funkcionalnosti, saj je treba doplačati za tempomat, tipalo za dež in tipala za pomoč pri parkiranju zadaj. Bolj prestižni elementi kot so na primer usnjeni sedeži pa so tako ali tako namenjeni višjim paketom opreme. Za konec Saab 9-5 je udoben, zmogljiv in zanesljiv avtomobil, ki pa za razliko od modelov, treh pri nas najbolj priljubljenih znamk, ne velja za tako očiten statusni simbol. Zato je idealen za vse tiste, ki zahtevajo vse našteto, pri tem pa nočejo izstopati. In čeprav ne gre več za rosno mlad model, ki bi ponujal izrazito sodobne tehnične rešitve, je ob kakšnem popustu še vedno vreden razmisleka.