Rast in praktična drsna vrata
Sharan se, tako kot je to bilo že pri predhodnih generacijah obeh modelov, od španske izvedenke razlikuje zgolj po zaključnih estetskih elementih. To pomeni, da so mu nadeli značilen družinski obraz z vodoravnimi linijami in kromiranim okrasjem, da dvojčka ne bi izgledala enojačna, pa so predrugačili tudi grafiko zadnjih luči ter obliko platišč. Novi sharan je s 4,85 metra za dobrih 20 centimetrov daljši od predhodnika, glavna novost v karoserijski zasnovi pa so gotovo stranska drsna vrata. Ta omogočajo enostaven dostop do druge in tretje vrste sedežev ter so lahko tako kot prtljažna tudi električno pomična.
Oblikovno umirjena, prostorna, prilagodljiva in kakovostna notranjost
V notranjosti se srečamo z zelo umirjenim oblikovanjem. In čeprav se lahko nekaterim zdi dolgočasno, v kombinaciji s kakovostnimi materiali ter natančno končno obdelavo to zagotavlja uporabniku prijazno dolgoročno uporabo. Tu se oblikovne razlike s špansko sestro zaključijo pri obliki volanskega obroča. Položaj sedenja je, značilno za ta razred, malenkost privzdignjen, kar prispeva k dobri preglednosti. Sprednja sedeža sta ergonomsko oblikovana in izdatno nastavljiva ter v kombinaciji z nastavljivim volanskim obročem omogočata naravno in udobno namestitev. Spredaj hvalimo številne odlagalne prostore, pri čemer bi zaprti predal pred sovoznikom lahko bil malce bolj radodarno odmerjen.
Nikakršnih težav s prostorom pa ni v drugi vrsti. Tu so nameščeni trije posamezni sedeži, ki so vzdolžno pomični (do 160 mm), s funkcijo easy entry omogočajo enostaven dostop do tretje vrste ter z zlaganjem (tako, da jih le zložimo ali enostavno prekucnemo naprej) zagotavljajo hitro in učinkovito povečanje prtljažnega prostora. Ta pri sedemsedežni različici meri od 300 do 2.297 litrov, pri čemer prostornina pri petsedežni postavitvi, ko sta dodatna sedeža skrita v dnu prtljažnega prostora, znaša spoštovanja vrednih 711 litrov. Poudariti velja, da sedeža v tretji vrsti tako po merah kot po prostoru za noge in glave ponujata zgledno udobje in nista zgolj zasilna rešitev za krajše poti ali prevoz otrok, kot to žal velja za dodatna sedeža pri večini tekmecev. Na področju prilagodljivosti velja omeniti še opcijski električni pomik prtljažnih vrat, ki je glede na njihovo velikost zelo dobrodošel zlasti za nežnejši spol.
Šibkejši dizel zadostuje, a ne preseneča
Za razliko od testne alhambre je testnega sharana poganjal šibkejši od dveh dizelskih motorjev, ki sta na voljo. Ta razvije za Volkswagnove dvolitrske dizle značilne 103 kilovate (140 KM) in 320 njutonmetrov največjega navora. V kombinaciji s hitrim šeststopenjskim menjalnikom z dvojno sklopko DSG deluje zelo uglajeno in omogoča zvezna pospeševanje brez tako imenovane turbo luknje. Tako motorizirani in kar 1,8 tone težak enoprostorec sicer ni podhranjen, 140 konjičev pa mu zlasti pod obremenitvijo ne omogočajo bliskovitih premikov. Zato tistim, ki so navajeni in si želijo zmogljivosti, ki omogočajo brezskrbna prehitevanja in več suverenosti na avtocesti, priporočamo različico s 125 kilovati oziroma 170 žrebci pod pokrovom. Ta izbira se lahko izkaže celo za bolj racionalno, saj lahko zasledovanje boljših zmogljivosti pri šibkejšem motorju kaj kmalu prinese višjo porabo goriva. V okviru programa Bluemotion Technology je testni sharan sicer bil opremljen s funkcijo start/stop, ki pa zaradi nizkih temperatur ni dosegla svoje največje učinkovitosti. Sistem namreč ne deluje, torej ob kratkih postankih ne ugaša motorja, če le-ta ali potniški prostor nista dovolj ogreta. Končni rezultat na testu je tako znašal 8,6 litra plinskega olja na 100 kilometrov, kar je dober liter več, kot je zahtevala močnejša alhambra.
Udobje tako na poti kot pri parkiranju
Pri opisu sharanovih voznih lastnosti bi izpostavili predvsem nevtralno lego in dobro vodljivost. Te lastnosti pa je za doplačilo moč tako kot pri testnem primerku nadgraditi s prilagodljivim podvozjem, pri katerem sta poleg prednastavljenga normalnega načina na izbiro še športni in udobni način. To sicer dobrodošlo možnost spreminjanja značaja avtomobila glede na razpoloženje voznika sicer pozdravljamo, a glede na majhne razlike, ki jih prinaša, ter na zelo univerzalno osnovno nastavitev podvozja, se nam pri tako družinsko naravnanem avtomobilu tovrstno doplačilo ne zdi ravno potrebno. Testni sharan je bil opremljen tudi s Volkswagnovim parkirnim sistemom Park Pilot, ki lahko znatno olajša življenje manj spretnim voznikom. Če želimo parkirati, moramo, vozeč se mimo parkirnih mest, le pritisniti na gumb na sredinski konzoli (1x za bočno oz. 2x za vzvratno). Sistem nato sam zazna prazen prostor, ga izmeri, oceni, če je le-ta dovolj velik za varno parkiranje ter nas na to opozori. Nato vozniku ostane le še prestavljanje, dodajanje plina in zaviranje, saj pilot sam suče volan. Sistem je dovolj natančen in zato tudi praktično uporaben tako za bočno kot za pravokotno, vzvratno parkiranje.
Uporabni dodatki, ki žal niso poceni
Vsi sharani na slovenskem trgu so že v osnovi kar bogato založeni z opremo. Prav vsi so namreč serijsko opremljeni s sedmimi varnostnimi blazinami, sistemom za nadzor stabilnosti ESP, električnim pomikom sprednjih in zadnjih stekel, z avtoradijem s CD in MP3 predvajalnikom ter celo s samodejno, tripodročno klimatsko napravo. Najbogatejši paket Higline pa poleg naštetega ter tipala za dež, tempomata in usnjenega, večfunkcijskega volanskega obroča iz paketa Trendline vključuje še oblazinjenje v kombinaciji usnja in alkantare ter 17-palčna platišča iz lahke litine. Za takšnega sharana s šibkejšim dvolitrskim dizlom je potrebno odšteti slabih 30 tisočakov, model z dvosklopkovnim menjalnikom DSG je za dva tisočaka dražji, če pa si zaželimo še nekaj dobrot, kot so prilagodljivo podvozje, parkirni pilot, električno pomična prtljažna vrata, navigacijska naprava, panoramsko strešno okno in tretja vrsta sedežev, pa moramo zanj odštetih nekaj več kot 38.000 evrov.
Za konec
Tako kot alhambra se je tudi sharan izkazal kot odlični potovalnik, ki ponuja izjemno prostornost in prilagodljivost, udobje v vožnji ter visoko raven kakovosti materialov in končne obdelave. Glede na to, da sta enoprostorca po tehnični plati enaka, lahko na izbiro poleg imidža in minimalne razlike v obliki, ki sta zelo subjektivna dejavnika, objektivno vpliva le še opremljenost, ki tehtnico rahlo prevesi na stran Španke.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen