Škoda Fabia Combi 1,4 TDI Elegance

Mali, a resni karavan

Druga generacija karavanske fabie je nekaj daljša od svoje predhodnice (+ 7 mm), nekaj višja (+ 46 mm) in gotovo bolj elegantna. Zunanjost tega majhnega karavana zaznamujejo jasne in prepoznavne linije, pri čemer je prednji del enak petvratni različici. Povsem drugačen je pogled z boka, kjer so, zaradi razmeroma zaobljenega zadka, dodali tretje stransko okno. Položno padajoče zadnje steklo, kot pri kakšnem precej večjem nemškem konkurentu, poskrbi za nekaj elegance in daje vtis, da je vozilo daljše, kot je v resnici. Vseeno ne pozabimo, karavan je od petvratne kombilimuzine daljši za dobrih dvajset centimetrov, kar pa gre predvsem na račun večjega prtljažnika.

Prostorna notranjost, velik prtljažnik

Kot smo omenili, so dodatni dolžinski centimetri namenjeni čim večjemu prtljažniku. Tega je že v osnovi za 480 litrov in ga je zlahka, s podiranjem zadnje klopi, mogoče povečani vse do 1460 litrov. Lepo obdelan prtljažnik navdušuje s številnimi rešitvami, ki lajšajo prevoz majhnih predmetov. Polkrožna, premakljiva pregrada, za bolj varen prevoz steklenic je na moč priročna, kljukici, kamor lahko obesimo kar zajetno nakupovalno vrečko, ravno tako. Drobnarije zlahka pospravimo tudi v velika odprta predala na bokih. Vsebino prtljažnika skrijemo pod priročni in samozložljivi prekrivalni rolo. Graja gre (pre)visokemu nakladalnemu robu, ki otežuje nakladanje večjih predmetov in precejšnji stolpnici v prtljažniku, ki otežuje razkladanje le-teh. Ostala notranjost, ki je zračna in prostorna, ostaja enaka kompaktnejši sestrici. To pomeni, da štirje (petega na vožnjo raje ne vabite) na velikih in dobro oprijemljivih sedežih sedijo udobno. Voznik si, ne glede na rast, kmalu najde udoben položaj za vožnjo, čeprav višjerasli sedijo nekam visoko. Instrumentna plošča in sredinska konzola sta pregledni in tudi brez branja navodil se takoj znajdemo. Številne drobnarije tudi v kabini zlahka pospravimo v številne odlagalne površine. Navdušuje dvodelen predal pred sopotnikom, odprt prostor na dnu sredinske konzole, predal v naslonu za roko, pa tudi predali v vratih, ki sprejmejo do 1,5-litrsko plastenko. Kljub češkemu izvoru vozila pri izdelavi in izboru materialov že dolgo ni več zaznati vzhodnjaškega pridiha, nasprotno. Pohvaliti velja dobro preglednost na vse strani. Elegance je najbogatejši paket opreme

Paket Elegance med drugim vsebuje sistem ASR, 15-palčna lahka platišča, elektronsko klimatsko napravo, ogrevana prednja sedeža, sistem za pomoč pri parkiranju zadaj, tempomat, sredinski naslon za roke spredaj in vse tiste, danes že tako samoumevne dodatke (elektrificirana prednja stekla, daljinska osrednja ključavnica, servo volan). Testno vozilo je imelo tudi nekaj dodatne opreme, pri čemer velja izpostaviti predvsem uporabne strešne sani in danes vedno bolj modno rešitev – meglenke s t.i. kotno funkcijo. Te ob zavijanju osvetljujejo notranji del ovinka tik pred avtom, ki ga navadni žarometi ne “dosežejo”. Priročno, uporabno in varno.

Zmogljiv, a (pre)glasen motor

Karavansko fabio je poganjal močnejši od dveh različic 1,4-litrskega trivaljnega dizla. Premore solidnih 80 »konjev« in 195 Nm navora, ki pa je na voljo šele pri 2200 vrt/min. Motor je, predvsem ob jutranjem zagonu (pre)glasen, dizelsko robat, ob speljevanju pa zahteva nekaj več dodatnega plina. Na trenutke oddaja čudno »rožljanje«, ki se ga je treba navaditi. Tudi ogret svoje melodije ne omili veliko. Vseeno velja, da solidno potegne, pomembno je le, da iglo na merilniku vrtljajev ohranjamo nad 2000 vrt/min. Pod to vrednostjo motorju namreč moči in navora primanjkuje. Začetno neodločnost občutimo predvsem ob polno naloženem vozilu, kjer, npr. pri speljevanju v klanec, zahteva kar nekaj spretnosti. Poraba je lahko zgledno nizka, ob mestnem »priganjanju« pa celo višja, kot bi pričakovali. Na našem testu se gibala blizu polsedmega litra na 100 km.

Dobro se pelje ta fabia..

Kljub karavanski zasnovi je bila opazka sopotnika, “dobro se pelje ta fabia..,” na mestu. Prav zares, vozne lastnosti karavanske fabie so presenetljivo dobre. Vozilo se pelje podobno suvereno kot kombilimuzina. Tudi če vozilo hitreje zapeljemo skozi ovinke, ga z natančnim in odzivnim volanom zlahka usmerjamo tja kamor želimo. Ob pretiravanju prej dosežemo “lahek zadek”, kot resen zdrs preko prednjih koles. A za tako vožnjo karavanska fabia ni namenjena. Raje jo počasneje zapeljimo na daljši nedeljski izlet ali po večjih nakupih, kjer nas bo razvajala z udobnim vzmetenjem,z, če odmislimo motorni trušč,razmeroma dobro zvočno izolacijo in nadpovprečno varčnostjo. Zavore, čeprav zadaj nerazumljivo zgolj bobnaste, so dorasle vsem situacijam. Pod črto

Fabia combi ponuja priročno velik in prilagodljiv prtljažnik, prostorno notranjost, dobre vozne lastnosti in ob umirjeni vožnji zelo varčen, čeprav zmeraj robat in glasen motor. Velik (vsaj teoretični) minus ostaja cena. Že v osnovi je testno vozilo stalo preko petnajst evrskih tisočakov, dodatne opreme je bilo še za dobra dva zraven. Za dobrih sedemnajst tisoč evrov pa bi sam raje pogledal v en razred večjih karavanov tudi, če bi se moral zato odreči kakšnemu kosu opreme ali celo dizelskemu motorju.