Škoda Octavia 1.9 TDI Elegance

Njena karoserija je bila petvratna kombilimuzinska namesto karavanska, motor je bil 1,9-litrski TDI, podoba avta pa v skladu s Škodinim zadnjim veljavnim oblikovnim jezikom.

Da je osvežena vidijo predvsem mimoidoči…

Predvsem v stilu superba je octavia osvežena zlasti na zunaj. Tako ima nova navzgor in nazaj izdatneje razpotegnjena prednja žarometa z vdelanima napisoma Octavia, nova je maska motorja ter odbijač z vdelanimi meglenkami in dnevnimi svetilkami. Na boku smo prepoznali še nova vzvratna ogledala, ki omogočata dober pregled nad dogajanjem za in ob vozilu, na samem zadku pa luči z drugačnimi pokrivnimi »stekli« in preoblikovanimi napisi modela avta in motorne izpeljanke.

… deloma pa tudi potniki

V kabini je bila prenova manj izdatna, saj se je dotaknila samo volanskega obroča, ki so si ga sposodili pri superbu, pa stikala dvopodročne samodejne klimatske naprave in radijskega sprejemnika, ki se v primeru doplačljivega radia Bolero poslužuje krmiljenja le-tega s pomočjo zaslona občutljivega na dotik.

Osnova nespremenjena in torej še naprej odlična

Vse ostalo, torej osnova, na kateri so zgradili osvežitev modela, je v testni octavii dodobra poznano in še naprej predvsem družinsko, prostorno in prijazno do uporabnika. Povzemimo še enkrat na hitro, kaj vse to zajema: veliko prostora okoli prednjih dveh sedežev, dovolj prostora za potnike na zadnji sedežni klopi in največ prostora v 560-litrskem osnovnem prtljažniku za njo. Osnovni prtljažnik ob povečevanju na skupnega pridobi z zlaganjem po tretjinah deljive sedežne klopi še 860 litrov zraka, ki tako skupno »litražo« poveča na kar 1.420 litrov. Že res, da s tem sprejme nezanemarljivih 200 litrov manj prtljage kot combi, a zmoti pri skupnem prtljažniku obeh stopnica v dnu, ki zna malo nagajati pri nalaganju večjih kosov prtljage.

Za ergonomijo in počutje je ravno tako dobro poskrbljeno, saj je vse tam, kjer pričakujemo, merilniki so dobro pregledni in več kot dobro založeni s podatki, prednja sedeža bi lahko ponujala več bočne opore, to je pa tudi edina zamera v notranjosti, ki smo mu jo našli med našim druženjem.

Starček, zrel za pokoj

Razmerje med odlikami in slabostmi je rahlo drugačno, ko tema pogovora zaide na področje pogonskega sklopa. Tu se namreč sprašujemo, zakaj Škoda ni izkoristila prenove modela in vgradila v octavio poleg svežega 1.4 TSI-ja, namesto nekaj desetletij starega 1,9-litrskega turbodizla, kateremu so v zadnjem desetletju večinoma le posodobili vbrizgovalni sistem, tudi nov 1,6-litrski hišni TDI. Če se čez starčkovi varčnost in prožnost nad 1.750 vrt/min ne moremo ravno pritoževati, pripisujemo ravno starosti zasnove motorja dve glavni zameri; robat in razmeroma glasen tek motorja.

Na tem mestu bi se običajno pritožili tudi čez samo petstopenjski ročni menjalnik, ki bi bil lahko že zdavnaj šeststopenjski, a se ne bomo. Pa ne zato, ker bi mislili, da napredek na tem področju z vgradnjo šeste prestave ni potreben, ampak samo zato, ker udobje vožnje ne trpi pretirano. Navsezadnje so prestave preračunane razmeroma na dolgo, dodatna šesta prestava pa bi jih predvidoma »le« razdrobila namesto povečala območje, ki ga pokrivajo.

Najprej družinska limuzina, potem vse ostalo

Na cesti se octavia izkaže kot dober in zanesljiv partner na družinskih izletih in poteh. Podvozje je v prvi vrsti naravnano z mislijo na udobje vožnje, a se ne ustraši niti kakšnih hitreje odpeljanih ovinkov, saj je lega avta stabilna in dolgo nevtralna, nagibanja karoserije med ovinki pa je kljub mehki nastavitvi vzmetenja sprejemljivo malo. Volan je med bolj odzivnimi, a za kakšna resnejša preganjanja le povprečno komunikativen, kar pa mu niti ne zamerimo, saj bo octavia 1.9 TDI vendarle nabirala kilometre večinoma na umirjenih družinskih izletih, kjer štejejo udobje in spokojnost vožnje ter varnost in prostornost namenjena potnikom in njihovi prtljagi; tako osebni kot tudi splošni.

Za konec  

Octavia je bila ob njenem prvem prihodu na tržišče leta 1997 deležna pohval in odobravanj na temo, veliko avta za malo denarja. Da z octavio kupec še danes dobi v uporabo veliko avta, mirne vesti pritrdimo. Če je za dobljeno potrebno odšteti malo denarja, pa je že bolj občutljiva reč. Skoraj 22.000 evrov, kolikor je znašala maloprodajna cena testnega vozila ni veliko denarja, a resnici na ljubo, tudi malo ne. Verjamemo pa, da ob upoštevanju spodobne založenosti avta z opremo (s tem motorjem najbogatejši paket opreme Elegance in še nekaj malega doplačilnih dodatkov) je cena prej pričakovana kot pretirana.