Škoda yeti 1.2 TSI pravi, da je terenec

02

01

03

04

05

06

07

08

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

Res je, da možnost doplačila za štirikolesni pogon in teoretični podatki o terenskih zmogljivostih yetija obljubljajo razmeroma veliko, a v praksi šteje še kaj drugega kot teorija.

Yeti je na videz grajen dokaj terensko. Razmeroma kratka previsa preko prednje in zadnje osi mu dopuščata dovolj ugodna vstopni (19 °) in izstopni kot (26,7 °), ne pretirano dolga medosna razdalja in zadostna oddaljenost od tal (18 centimetrov) pa tudi prehodni kot 19,4 °. Kot dopustnega vzpona je sicer v primeru testnega primerka znašal »samo« 45 odstotkov (24 °), a je ta v veliki meri pogojen z močjo motorja in zmožnostjo njegovega učinkovitega prenašanja na podlago, saj zmore yeti z naraščanjem razpoložljive moči vgrajenega pogonskega motorja premagovati tudi bolj strme klance.

Spet pogojevanje oziroma omejevanje

Yetiju, kot sem že omenil, več terenskih zmogljivosti lahko zagotovi samodejno priklopljivi štirikolesni pogon izveden s Haldexovo sklopko. Ta je poznan iz štirikolesno gnanih octavij in ostalih volkswagnov zgrajenih na platformi PQ35. Toda, testni yeti tega dodatka ni imel, kar, glede na to, da ga je poganjal vstopni bencinar, ni presenetljivo. Navsezadnje motorja 1.2 TSI sploh ni možno spariti s štirikolesnim pogonom. Škoda očitno meni, da če računaš rabiti 4WD, potem gotovo rabiš tudi več pogonske moči. To je za mene omejen način razmišljanja s katerim se ne morem strinjati, saj je jasno, da služi omejevanje ponudbe predvsem prodajnim rezultatom. Navsezadnje prisili marsikaterega kupca v prisilno zadovoljitev z manj kot želijo, ali pa v nakup nečesar kar v bistvu ne rabijo.

Čudežev ne gre pričakovati

Me veseli, da je škoda v yetija 1.2 TSI že serijsko vgradila menjalnik s šestimi prestavami, kar je v primeru vstopnih motorizacij danes prej izjema kot pravilo. Sicer mali turbomlinček tudi v yetiju zaznamujejo, ko turbina »zagrabi«, dobra prožnost, zadostno veselje do vrtenja in kultiviran tek. Z daleč največ poskočnosti postreže mali štirivaljnik predvsem do hitrostih okoli 90 km/h. Nad to mejo pa ne pretirano ugodna aerodinamika, razmeroma zajetna čelna površina skupaj z lastno maso yetija poskrbijo, da naraščanje hitrosti ni več tako intenzivno kot sprva. Dobro preračunan in lepo tekoč ročni menjalnik pri tem pomaga motorju iztisniti, oziroma zagotoviti vozniku, največ kar je iz 77-kilovatnega mlinčka možno, a čudežev kljub temu ne gre pričakovati.

Poudarek na uporabnosti in prilagodljivost

V kabini yeti prepriča z dobro prostornostjo spredaj in, v primeru povsem nazaj pomanjenih sedež v v drugo vrsti, ravno tako zglednim udobjem sedenja potnikov zadaj. V notranjosti je dobro poskrbljeno tudi za uporabnost, saj je na dosegu vseh potnikov zadosti in tudi dovolj velikih odlagalnih prostorov. Uporabnost razpoložljivega prostora dviguje na višjo raven tudi dobra prilagodljivost, ki jo zagotavljajo predvsem vzdolžno nastavljiva skrajna sedeža v drugi vrsti in nastavljivost naslonov vseh treh sedežev po naklonu. V primeru, ko je potreba po prostoru res velika je možno sedeže tudi enostavno odstraniti iz avta, s čimer se sprosti skupen prtljažnik pravilne oblike s povsem ravnim dnom in skupno 1760 litrov prostornine.

Stabilno, zanesljivo in predvsem udobno

Podobno dobro se yeti odreže tudi med vožnjo. Tam »pade v oči« najprej vzmetenje z visoko stopnjo vgrajenega udobja, ki pa med ovinki kljub temu ne povzroča pretiranega prečnega nagibanja karoserije. Že res, da lastniki yetijev 1.2 TSI le teh ne bodo pretirano pogosto »krivili« skozi ovinke, a kljub temu je dobro vedeti, da skrajšani tiguan s Škodino značko tudi tam prepriča z zelo zanesljivo in nadvse stabilno lego.

Korektno

Testni yeti je čisto na koncu pripravil zame še eno presenečenje. Poleg paketa opreme Family je imel namreč na seznamu doplačil »pokljukane« samo zaščitne letvice. Vse ostalo je bil v njem vgrajeno serijsko. Glede na količino opreme, med katero sem v tovrstnem avtu zares pogrešil samo štirikolesni pogon, in maloprodajno ceno yetija 1.2 TSI family se mi zdi odšteti za testni primerek slabih 17.000 evrov korektna cena. Je pa res, da yetiju z vstopnim bencinarjem ravno manjkajoči štirikolesni pogon onemogoča dostojno prelevitev v terenca. Zato upam, da, če se seveda ozirate za yetijem 1.2 TSI, nimate vikenda postavljenega na preveč težko dostopnem kraju.

besedilo: Peter Humar,  foto: Peter Humar