Osnovne poteze Foresterja so tako sicer res na moč podobne modelu, ki se je poslovil, a že karoserijske mere same pripovedujejo drugačno zgodbo, kot jo vidijo oči.
Zrasel v vse smeri
Od prejšnje generacije je novinec tako daljši za 25 milimetrov, pri čemer je ves ta prirastek “vdelan” v njegovo medosje. Avto je tudi za 15 milimetrov širši in celo za 35 milimetrov višji od predhodnika, kar se nenazadnje odraža tudi v občutku prostornosti v notranjosti. Že res, da tudi prej Foresterju, z izjemo kolenskega prostora za zadnje potnike, ni bilo možno pripisati pretirane utesnjenost, a vseeno. Prostora je v vse smeri nedvomno več in to je vedno dobrodošlo.
Ko sem že omenil nekaj manj bogato odmerjene centimetre za kolena zadnjih potnikov: od 25 milimetrov prirastka medosja je kar 23 milimetrov namenjenih povečanju vzdolžnega razkošja za kolena zadnjih potnikov, s čimer so Japonci uspešno izničili tudi to zamero predhodnika.
Enkrat več, drugič manj
Sedenje v prvi in drugi vrsti sedežev je v splošnem prijetno, a je še vedno moteče, da imata prednja sedeža prekratek sedalni del in nudita telesu med hitreje odpeljanimi ovinki eno slabših bočnih opor. Zadaj je naslon po tretjinah deljive sedežne klopi možno še vedno poklopiti z enoprstnim potegom vzvoda v prtljažniku ali pa v kabini.
Sem pa opazil, da naslon zadnje klopi ni več nastavljiv po naklonu in tudi dno skupnega prtljažnika ni več povsem ravno, temveč ima rahlo “gubo” pri prehodu z dna osnovnega prtljažnika na predel hrbtišč naslona. Zanimivo je še, da premore osnovni prtljažnik po novem 50 litrov več prostora kot prej, a je zato skupni prtljažnik presenetljivo bolj skromen z litri (1.573 litrov proti nekdanjim 1.660 litrom).
V polovici vseh Foresterjev
Foresterja si je moč omisliti z enim od treh motorjev. Vstopni bencinar je atmosferski 2.0 bokser. Nad njim in hkrati tudi na vrhu Gozdarjeve ponudbe se nahaja turbobencinski dvolitrski bokser s kar 177 kilovati največje moči, ki nadomešča upokojenega turba z 2,5 litri prostornine. Tretja možnost pa je prvi in še vedno edini obstoječi turbodizelski bokser motor na svetu. Beseda seveda teče o Subarujevem dvolitrskem turbodizelskem bokserju, ki so ga Japonci razvili sami.
Ne glede na zapeljivost konjenice v najmočnejšem turbobencinskem bokserju bo v Evropi, in s tem tudi pri nas, daleč najbolj iskana ravno 2.0D različica Foresterja. Subaru pravi celo, da naj bi bila kar polovica vseh Foresterjev opremljena s tem motorjem. Zato niti ni presenečenje, da se je znašel tudi v našem testnem primerku.
11 odstotkov bolj “gladek”
Spomnimo, da Subarujev bokserski 2.0D odlikujejo zelo dobra kultiviranost, izvrstna odzivnost in dobra prožnost. Sam motor se ponaša še s skromno žejo, težava nastopi le, ko je ta “sparjen” s preostalo tehniko Foresterja. Tam namreč pomembno vlogo odigrajo več kot poldruga tona lastne mase vozila, stalni štirikolesni pogon in seveda manj aerodinamično oblikovana karoserija cestnega terenca.
Že res, da je količnik zračnega upora slednje zmanjšan s predhodnikovih 0.38 za bolj gladkih 0.33, a vseeno. Forester 2.0D bo tako v povprečju zahteval okroglih sedem litrov plinskega olja na sto prevoženih kilometrov, kar je še vedno dober dosežek, a obstajajo podobno gnani tekmeci, ki se znajo zadovoljiti z manj.
Dinamiki na ljubo
Foresterju zadnje generacije so japonski inženirji namenili tudi spremenjeno podvozje. Slednje tako ob pomoči trše nastavljenega vzmetenja zagotavlja neposrednejši stik avta s cestiščem in s tem še nekoliko bolj zanesljivo in stabilno lego kot doslej. Žal ta nadgrajena dinamika vožnje pusti moteče velik pečat na udobju vožnje. Vožnja z novim Foresterjem je tako na cestah slabe kakovosti poskakujoče neudobna, kaj dosti pa ne pomaga niti povečana obremenitev avta bodisi z ljudmi ali/in z njihovo prtljago.
V primerjavi s predhodnikom je volan po novem podprt z električno servo ojačitvijo, medtem ko je imel predhodnik klasičen hidravlično podprt servo volan. Subaru seveda zagotavlja, da se je s tem doživetje vožnje izboljšalo, sam pa o napredku ne morem poročati, saj je voznik skoraj popolnoma odrezan od dogajanja pod prednjimi kolesi; enako ni čutiti spremembe niti na področju odzivnosti avta.
Novo ni vedno boljše
Ponavljam: vprašanje, ali gre pri novincu za prenovo modela ali za popolnoma nov izdelek, ni tako zelo neumno. Novi Forester je namreč po pojavi močno podoben predhodniku in tudi večino tehnike je prispeval predhodnik, a je ta v isti sapi izboljšana ali vsaj na nek način spremenjena.
Osebno dojemam napredek oziroma napredek novinca glede na predhodnika kot precej majhen. Ravno to je razlog, zakaj ga vsem lastnikom prejšnje generacije Foresterja ne morem priporočiti. Korak naprej je preprosto premajhen, ponekod (udobje vožnje) pa za moj okus izveden celo v napačno smer.
Zanesljiv partner … v gozdu
Ne glede na to ostaja Forester brez dvoma še naprej Subaru. Njegova glavna prednost je tako gotovo robustna in zanesljiva pogonska tehnika, ki se ne ustraši tudi resnejšega potepa po terenu in ki sta jo v primeru testnega primerka sestavljala zelo dober turbodizelski bokser in seveda Subarujev simetrični stalni štirikolesni pogon.
Že res, da slednji med vsakodnevno vožnjo dviguje porabo goriva, a zato na drugi strani zagotavlja, da so vsi Subaruji zanesljivi partnerji na potepih izven urejenih cestišč. Prav tega se seveda zaveda tudi večina Subarujevih kupcev, saj gre za voznike, ki v svojem avtu iščejo zanesljivega partnerja na vseh voznih površinah.
Več o Subaruju Forester si preberite na uradni strani.
Besedilo: Peter Humar Foto: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen