Svež veter s Švedske v podobi volva S60

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

Prvi namig o premikih na področju oblikovne všečnosti volvov se je začela leta 1998, ko so predstavili prvega S80. To je bil namreč prvi hišni model, ki se je oddaljil od zadržane in škatlaste oblike volvov osemdesetih in prve polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja. Volvi, ki so mu sledili, so to “oddaljevanje” od oblikovne dolgočasnosti samo nadgrajevali vse do danes, ko stoji pred nami popolnoma novi S60.

Našpičeno všečen, a tudi …

V osnovi klinasta oblika avta, dolg previs spredaj in kratek zadaj ter strešni lok, ki z zelo položno in daleč nazaj segajočo zadnjo šipo vzbuja vtis kupeja, deluje že na prvo žogo všečno in sodobno. Podobno všečno in sodobno, a v isti sapi značilno volvovsko, deluje S60 tudi znotraj, vključujoč že poznano »lebdečo« sredinsko konzolo s poličko za njo. Čez splošno všečnost novinca torej nimamo pripomb, jih imamo pa zato glede uporabnosti in še bolj prostornosti njegove notranjosti.

… bolj utesnjen, kot bi si želeli

Voznik in sovoznik se načeloma ne bosta pritoževala. Ergonomija sedenja je dobra, vsa stikala so na pričakovanih mestih, merilniki so pregledni in dobro berljivi, prostora zanju je v vse smeri za 1,85 metra visoke posameznike. Zadaj je višinskega prostora kljub kupejevsko nizki strehi dovolj za posameznike telesne višine 1,8 metra, kar gre pripisati predvsem dodatno pogreznjenim sedalom. Enako težav tudi pri širinsko odmerjenih centimetrih za dva ne bo, se bo pa zataknilo pri prostoru za njune noge. Natančnejše povedano, za stopala in čevlje na njih, saj je prostora za prehod čevlja med sedežem in B-stebričkom predvsem pri izstopu iz avta malo. Dodatno se pri odraslih zaplete tudi zato, ker bodo morali zaradi kratko odmerjenega prostora za čevlje imeti le-te deloma »pospravljene« tudi pod sprednji sedež, ki je mimogrede tudi med bolj nizko nameščenimi.

Nič kaj dosti boljšega stanja ne najdemo niti povsem v zadku avta. Tam se namreč nahaja prtljažnik podpovprečne prostornine, ki ga z izjemo odprtine za smuči ni možno povečati, in nakladalna odprtina skromnih mer, ki otežuje oziroma onemogoča nakladanje večjih kosov prtljage.

Še boljši?

Petvaljni turbodizel v doslej najmočnejši izpeljanki s 151 kilovati oziroma 205 konjskimi močmi smo že imeli priložnost testirati v večjem bratu S80. Že tam se je motor izkazal z robatim tekom, glede na šibkejšo 136-kilovatno različico, boljšimi zmogljivostmi in splošno uporabnostjo, a naj bi obe za manjšega S60 še enkrat izboljšali. Osnovne vrednosti 151 kW (205 KM) in 420 Nm sicer ostajajo nespremenjene, toda slednjo doseže po novem že 250 vrt/min prej in ga tudi ohranja 250 vrt/min dlje kot prej (1500 namesto 1750 vrt/min in do 3250 namesto 3000 vrt/min). V kombinaciji s samodejnim šeststopenjskim menjalnikom se na cesti to odraža v skoraj zanemarljivem obotavljanju pri speljevanju z mirovanja. To je posledica uskladitve celotnega pogonskega sklopa na tak način, da menjalnik ob polnem plinu motor hitro »spusti« preko 1800 vrt/min, tam pa njegova turbina in posledično tudi petvaljnik zadihata »na polno«. Pri tem je prožnost motorja nad 1500 vrt/min zadostna za umirjeno sledenje prometu, nad 1750 vrt/min pa za še tako dinamične želje voznika … in to praktično ne glede na vozne okoliščine.

Dobro …

Testni primerek je bil sparjen s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Že pri S80 smo pohvalili njegovo dobro usklajenost z značajem motorja in nagnjenost k zgodnjemu vklopu premostitvene sklopke hidravlične sklopke. V praksi se to kaže skozi odlično udobje pretikanja in zanašanje na motorni navor ravno v pravšnji meri, tako da menjalnik ne pretika živčno gor in dol ob vsakem premiku ali popuščanju stopalke za plin. Uporaben je tudi športni režim delovanja menjalnika, saj le-ta poleg kasnejšega pretikanja prestav navzgor tudi pri zmanjševanju hitrosti, z zgodnjimi pretikanji navzdol, zagotavlja sapo motorju, ki se tako nikoli ne vrti z manj kot 1750 vrt/min.

Omembe vredno je tudi preračunanje menjalnika in njegovega diferenciala, saj S60 D5 doseže največjo hitrost šele v šesti prestavi in ne v predzadnji, torej peti, kot je običaj pri samodejnih menjalnikih.

… in malo manj dobro usklajen

Ko beseda preide na področje udobja vožnje in voznih lastnosti je treba zapisati, da ti dve postavki v novem S60 nista najbolje usklajeni, saj so kompromisi pri neposrednih konkurentih nedvomno boljši. Toga nastavitev vzmetenja tako na eni strani zagotavlja omejeno nagibanje karoserije med ovinki, kjer se mimogrede S60 izkaže tudi z zanesljivo, stabilno in predvidljivo lego, z nagnjenostjo v podkrmarjenje v primeru voznikovega pretiravanja. Na drugi strani je za udobje poskrbljeno slabše, kot bi si želeli oziroma bi se tovrstnemu avtu podalo. Udarne luknje grobo stresejo cel avto, potniki pa bodo dobro »obveščeni« o tem, da je avto zapeljal čez pokrov kanala, prečne grbine ali druge luknje, četudi manjših izmer.

Za konec

Novega volva S60 bi na kratko opisali kot značilnega Šveda, ki je zapakiran v všečno in sodobno podobo. Pri tem mu dobro »dene« tudi D5 motor, sparjen z ravno tako naprednim samodejnim menjalnikom.

Toda, če od njega pričakujete prostoren potovalnik boste razočarani. Najprej zato, ker je za potnike v drugi vrsti in prtljago podpovprečno dobro poskrbljeno, potem pa še zato, ker zaradi togega vzmetenja in robatega teka petvaljnika udobje vožnje ni na pričakovani ravni. Vsi, ki si želite všečno oblikovanega štirivratnega »kupeja« z nekaj več divjega pedigreja, bo S60 D5 pravšnji za vas.