Toyota iQ 1,0 VVTi

Majhen, a samozavesten

Zdi se, da so si Toyotini oblikovalci pri oblikovanju tega avtomobilčka resnično dali duška. Cilj je bil ustvariti avtomobilček, ki bi v dolžino meril manj kot tri metre, obenem pa bi bil tudi dovolj udoben in uporaben. Z rušenjem merskih razmerij jim je to na precej prikupen način tudi uspelo. iQ je namreč skoraj meter krajši, obenem pa skoraj enako širok kot običajni mestni avtomobili. S povsem na rob karoserije nameščenimi kolesi in temu primerno napihnjenimi blatniki ter odbijačema pa so mu priskrbeli tudi prav simpatičen in samozavesten videz.

Uradno za štiri, v praksi za tri in pol

Zato, da se lahko v iQ-ju pogojno peljejo štirje potniki, so inženirji uporabili vse prej kot tradicionalne tehnične rešitve. Sprednji diferencial so pomaknili pred motor, dvignili krmilni mehanizem, komaj 12 centimetrov visoko posodo za gorivo pa so namestili v dno avtomobila. Armaturna plošča je oblikovana nesimetrično, kar pomeni, da lahko pomaknemo sovoznikov sedež bolj naprej od voznikovega in tako zadaj pridobimo dovolj prostora za enega odraslega potnika in enega otroka. Definicijo “dovolj prostora” moramo tu razumeti zelo široko, saj ga za voznikom ostane le nekaj centimetrov oziroma milimetrov, precej bolj uporaben pa je na prvi pogled precej utesnjen kotiček za sovoznikovim sedežem. Tu se lahko brez težav namesti odrasel potnik, kako udobno se bo peljal, pa je druga zgodba. Malo prostora za glavo, odsotnost oprijema oziroma naslona za roke in nenazadnje sedenje praktično na zadnji osi so glavni dejavniki, ki povedo, da je iQ-jeva druga vrsta namenjena predvsem otrokom ali enemu odraslemu potniku na krajši mestni vožnji. Če želimo s seboj vzeti kaj več prtljage kot le kakšno mapo ali prenosni računalnik, se moramo odpovedati prostoru za potnike v drugi vrsti. Z zlaganjem zadnjih sedežev lahko namreč pridobimo do 242 litrov prostora, ki povsem zadostuje za izlet v dvoje.

Poseben v vseh pogledih

Položaj za volanom zahteva nekaj privajanja, saj se sedi razmeroma visoko, voznikov sedež pa žal ni višinsko nastavljiv. Volanski obroč že z obliko nakazuje, da dobro sede v roke in res je tako. Je dovolj debel, da ponuja dober oprijem, z ravno prisekanim spodnjim delom pa deluje celo precej športno. Glede oblike armaturne plošče in postavitve stikal in instrumentov se zdi, da so pri Toyoti, poleg uporabe praktičnih rešitev, želeli ustvariti tudi bolj “odštekan” videz. Tako se je potrebno navaditi na nenavadno postavitev prikazovalnika potovalnega računalnika in avtoradia ter na upravljanje slednjega le preko “joysticka” na volanskem obroču. Materiali in natančnost izdelave so pohvalno kakovostni (celo bolj kot pri ostalih hišnih modelih), k sofisticiranemu izgledu pa prispeva tudi premišljena izbira barv. No, določene površine so preveč občutljive na praske, kar pride najbolj do izraza na vratnih oblogah.

Liter je dovolj

Litrski trivaljnik razvije 50 kilovatov (68 KM) in se z veseljem zavrti. S slabimi 70 “konjiči” je avtomobilček v mestu prav živahen, znakov podhranjenosti pa ni čutiti niti pri avtocestnih hitrostih. Kljub razmeroma visokim vrtljajem, ki jih takrat mali motorček dosega, je vožnja presenetljivo lahkotna in udobna, za kar je “odgovorna” tudi dobra zvočna izolacija potniškega prostora. Ročni petstopenjski menjalnik je natančen, njegova prestavna razmerja pa precej dolga, tako da je pretikanje v eno ali celo dve prestavi nižje pred prehitevanjem neizbežno opravilo. Omenjeno veselje do vrtenja ter s tem povezano šviganje po mestnih ulicah in doseganje spoštovanja vrednih hitrosti na avtocesti je na testu prineslo ne ravno skromno porabo goriva. Le-ta je v povprečju znašala 6,9 litra neosvinčenega bencina na 100 prevoženih kilometrov. Z bolj umirjeno uporabo bi jo lahko gotovo spustili za kakšen liter, a glede na to, kaj je motorček na testu dal od sebe, smo lahko tudi z doseženo porabo povsem zadovoljni.

Okreten, stabilen in dovolj udoben

V vožnji navdušijo manevrske sposobnosti japonskega malčka. Osupne zlasti 7,8-metrski obračalni krog, ob katerem polkrožna obračanja postanejo pravi mačji kašelj, parkiranje (zlasti bočno) pa “mala mal’ca”. In če je agilnost takega avtomobilčka v mestu nekako pričakovana, pa iQ preseneča z zrelim obnašanjem na avtocesti. Avto je izredno stabilen, tudi ko se igla merilnika hitrosti nahaja v področju avtocestnih hitrostnih povprečij. Piš vetra ni moteč in vožnja je povsem nenaporna, kakšno neprijetnost lahko pri višjih hitrostih povzročijo le močnejši sunki bočnega vetra. Vzmetenje je razmeroma togo, a ne toliko, da bi avto zaradi tega bil neudoben. Nekoliko pretrdo se lahko morda zdi le potnikom na zadnji klopi, kjer pa tako ali tako ne moremo pričakovati limuzinskega udobja.

Ima vse, kar imajo veliki, tudi ceno

iQ gotovo ni poceni. K njegovi zasoljenosti pa gotovo prispeva tudi bogata oprema. Vsi iQ-ji imajo namreč med drugim serijsko vgrajen sistem za nadzor stabilnosti vozila, ki mu pri Toyoti pravijo VSC, devet varnostnih blazin, klimatsko napravo, potovalni računalnik, usnje na volanu in prestavni ročici in 15-palčna platišča iz lahke litine. V primeru srednjega nivoja opreme iQ², ki je v kombinaciji z vstopnim motorjem pravzaprav najvišji paket , ki si ga lahko omislimo, pa so tu še samodejno delovanje klimatske naprave, samozatemnitveno notranje ogledalo, električno zložljivi zunanji ogledali, tipalo za samodejni vklop brisalcev, pametni ključ za samodejno odklepanje in zagon motorja s pritiskom na gumb ter atraktivna platišča v visokem sijaju. Če tako kot v primeru testnega vozila, avtomobilčku dodamo še delno usnjeno oblazinjenje z ogrevanjem sprednjih sedežev in kovinsko barvo, pa govorimo že o precej ekskluzivni stvarci, ki nedvomno skrbi tudi za imidž svojega lastnika in za katero je potrebno odšteti skoraj 16 tisočakov.

Za konec

Če brez konkretnih primerjav ne moremo trditi, da je iQ trenutno najboljša toyota, pa lahko mirne duše rečemo, da ima najizrazitejši značaj in je zato tudi najbolj privlačna in zabavna. Avtomobilček poleg uporabnosti v mestu zagotavlja tudi zadovoljivo stopnjo udobja na daljših relacijah in bogat nabor serijske in dodatne opreme. Vse to pa je “stisnjeno” v resnično majhen in ekskluziven paket.