Volkswagen Beetle Sport 2.0 TSI DSG – Žužkasti MiG

Volkswagen Beetle vodilna

Volkswagen Beetle 2

Volkswagen Beetle 3

Volkswagen Beetle 4

Volkswagen Beetle 5

Volkswagen Beetle 6

Volkswagen Beetle 7

Volkswagen Beetle 8

Volkswagen Beetle 9

Volkswagen Beetle 10

Volkswagen Beetle 11

Volkswagen Beetle 12

Volkswagen Beetle 13

Volkswagen Beetle 14

Volkswagen Beetle 15

Volkswagen Beetle 16

Volkswagen Beetle 17

Volkswagen Beetle 18

Volkswagen Beetle 19

Volkswagen Beetle 20

Strategija in taktika

Hrošč in MiG imata vsaj nekaj skupnih točk. Prva je ta, da sta nastajala v mrzličnem obdobju pred drugo svetovno vojno in sta vsak na svojem geografskem področju veljala za strateška izdelka takratnih vladarjev. Druga, da zaradi dolgoletne tradicije proizvodnje in razširjenosti veljata za svojevrstni ikoni, kar posledično pomeni, da večini odrasle populacije ni potrebno posebej razlagati, o čem govorimo. In tretja, če koncept hitrosti asociativno povezujemo z MiG-om, ju lahko v primeru športnega hrošča z dvolitrškim turbo motorjem združimo tudi na tem nivoju. Hrošč sicer ne bo letel, bo pa na cesti presneto hiter.

Novo različico hrošča, pa ga od zdaj naprej imenujmo Volkswagen Beetle, so že v novembru 2010 oznanili s kampanjo na šovu Oprah Winfrey in vsakemu izmed gledalcev simbolično izročili ključ novega avtomobila. Vendar pa so se snovalci njegove podobe taktično vrnili h koreninam, novo podobo približali stari ter s tem zavestno preskočili fazo plastičnih vaz in posebnih različic Malibu Barbie New Beetle. S posebno omejeno predprodajno serijo 600 primerkov Beetle Black Turbo Edition v ZDA je tudi slepim postalo jasno, da Beetle spet igra na moško publiko.

Beli Turbo

Testni Beetle ni del v črnino odete predpremierne serije, ga pa krasijo zelo podobne tehnične značilnosti. In ker že nekaj časa ugotavljamo, da je v avtomobilističnih vodah bela postala nova črna, nimam pripomb na njeno izbiro (spregledala bom celo, da so jo poimenovali sladkorčkasto bela). Pogled na prednji del avtomobila sicer še ohranja prijazno podobo, nečakinja mi je celo zaupala, da jo žarometi zaradi okrogle oblike spominjajo na pogled izza stekel očal, a se mehkoba s tem tudi konča.

Serijska 17-palčna platišča, ki sicer spremljajo opremo Sport, so nadomestili z dve številki večjimi različice Tornado (ta so na testnem primerku v treh od štirih primerov že izkusila stik z robniki), izza platišč pa nič kaj sramežljivo kukajo rdeče zavorne čeljusti. Bočni napis Turbo bi lahko, kar se mene tiče, mirno izpustili, saj ob siceršnjem odkritem razkazovanju tehničnih značilnosti ni potreben. Linijo strehe lepo zaključuje spojler v kontrastno črni barvi zgornjega dela, črno je tudi ohišje zunanjih ogledal, zadek pa krasita dva nastavka izpušne cevi, ki dajeta vedeti, da Beetle pod pokrovom skriva nekaj več.

Forma in funkcija

Nad zunanjo in notranjo podobo Beetla res nisem imela pripomb, prav nasprotno, avto se mi zdi izrazito športnen, dinamičen in všečen. Se pa malo zatakne pri uporabnosti, saj že vstopanje in izstopanje, zaradi današnjih dimenzij avtomobilov v primerjavi z dimenzijami parkirnih mest, predstavlja manjši izziv. Tega sicer ne jemljem kot pomanjkljivost, je pa nepraktično. V notranjosti je avto namenjen prevažanju štirih potnikov, kar odstopa od prvih zahtev v času snovanja hrošča, ko je moral biti primeren za prevoz dveh odraslih in treh otrok.

Usnjen volanski obroč je opremljen z obvolanskimi ročicami za upravljanje avdio sistema, ne pa tudi s tipkami za prestavljanje, za kar je potrebno zgrabiti ročico 6-stopenjskega DSG menjalnika. V primeru, da vam takšna situacija ne ustreza, si ob naročanju za dodatnih 60 evrov opremite volan še s tipkami za upravljanje menjalnika. Najbolj moteče pa se mi je zdelo dejstvo, da Beetle ni imel serijske prostoročne povezave za telefoniranje, saj bi le-to lahko že šteli med varnostno in ne opremo za udobje voznika. Športno – tehnične navdušence bo verjetno vznemirilo tudi to, da je potrebno doplačati za dodatne prikazovalnike temperature olja, tlaka v turbini in štoparice, ki so nameščeni v sredinskem delu armaturne plošče.

Med hitrostjo in porabo

Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da dvesto konjskih moči turbobencinskega dvolitrškega motorja zmore praktično vse, kar Beetlov voznik pričakuje. Odločen pritisk na stopalko za plin mu z malenkostnim zamikom da krila in proizvede značilni zvok, sem si pa tu in tam zaželela, da bi se pri pospeševanju DSG menjalnik samodejno znašel v prestavi nižje, kot je bil. Športno podvozje dodatno opominja na dejstvo, da smo z zadnjico precej blizu cesti, spomladanski ostanki posegov zimske službe pa zagotovo ne pripomorejo k mirni vožnji in udobju potnikov, a zato poskrbijo za zadovoljstvo voznika. K stabilnosti med vožnjo precej pripomoreta še športna sedeža, ki zagotavljata dober bočni in ledveni oprijem.

Česar ima Beetle pri hitrosti in agilnosti v presežkih, se izkaže za veliko slabost pri beleženju porabe. Koristijo ji niti dinamična niti mestna vožnja, zniža se kvečjemu na daljših umirjenih vožnjah. A vseeno je nisem zapisala med slabosti, saj športnega Beetla z 200 konjskimi močmi nihče ne kupuje zaradi njegove varčnosti.

Zadetek v polno

Takšna bi bila moja ocena testnega vozila. Volkswagnovi produktni in marketinški strokovnjaki so po mojem mnenju s tem izdelkom dobro ciljali in primerno zadeli (pretežno moško) publiko, željno dinamike in individualnega sloga, ki ga pospremi tudi primerna opaženost, z biksenonskimi žarometi ali brez. Ljudski avto pa Volkswagen Beetle ni več.

Več o Volkswagen Beetlu na uradni strani in forumski temi.

Besedilo in foto: Urška Radolović