Volkswagen caddy 1.6 TDI – Dostavi celo družino

IMG_9935

IMG_9968

IMG_9945

IMG_9958

IMG_9957

IMG_9953

IMG_9857

IMG_9913

IMG_9839

IMG_9841

IMG_9854

IMG_9922

IMG_9844

IMG_9850

IMG_9914

IMG_9860

IMG_9927

IMG_9896

IMG_9904

IMG_9867

IMG_9871

IMG_9876

IMG_9898

IMG_9938

IMG_9942

IMG_9977

Dostavnik?

Če ne bi že zdavnaj ugotovil, da rabim pri vsakem novem testu vsaj dan ali dva za “razstrupljanje” od prejšnjega avtomobila, bi za caddyja na prvo žogo rekel: Ni šans, nima za burek! To pa zato, ker je prišel  na vrsto  po dveh limuzinah –  Renaultovi laguni in Peugeotovi petstoosmici. A nisem se pustil zmesti in pridno ugotavljal naprej.

Jasno je, da se caddy v resnici nima kaj bati udobnih, a funkcionalno bolj omejenih avtomobilov. Zato pa se lahko boji številnih drugih. Med njimi je celo  njegov bližnji sorodnik touran, s katerim sta si tudi po prenovi ostala v marsičem podobna.

V primerjavi s touranom se caddyjeva dostavniška duša kaže pri materialih, najbolj pri armaturni plošči, ki je izdelana iz trde plastike, pa z bolj pokončnim položajem sedenja in nenazadnje pri voznih lastnostih.

Takoj opazimo, da je posajen nekoliko višje, kar se jasno pokaže pri vožnji skozi ovinke. Prečno nagibanje je precej izrazito, volan pa je  zgolj povprečno natančen in poveden. Nad udobjem nimam pripomb, a za volanom nedvomno prevlada dostavniški občutek.

Po čem se razlikuje od ostalih?

Caddy gotovo navdušuje z odlagalnimi prostori. Ima jih praktično vseh vrst, od zaprtih v armaturni plošči, do tistih za plastenke na sredinski konzoli in celo veliko polico nad glavama sprednjih potnikov. Kljub temu pa se njegovo bistvo začne za sprednjima sedežema. Tu so drsna vrata, ki so zelo pripravna na ozkih parkiriščih in omogočajo res enostaven dostop do druge vrste. Njihov edini minus pa je teža, saj zahtevajo kar nekaj moči, tako pri odpiranju kot pri zapiranju. Zato je kljub praktičnosti upravljanje z njimi za ženske in otroke lahko kar naporno.

Glavne lastnosti, po katerih se caddy razlikuje od klasičnih enoprostorcev, a je zaradi njih tudi dovolj družinski, pa se skrivajo zadaj. V testnem avtu je bila tam nameščena dvojna sedežna klop za šestega in sedmega potnika, ki pa je, tako kot pri veliki večini njegovih tekmecev, bolj zasilne narave in jo je moč odstraniti.

Pogojno uporabnih sedem

Uporabnost tretje vrste je precej omejena, saj lahko na njej spodobno sedita le dva otroka, odraslim pa na njej ne bi privoščil daljše vožnje. Poleg tega v prtljažnem prostoru tako ni dovolj prostora niti za piknik košaro, kaj šele za resno prtljago.

Za razliko od večine sedemsedežnih modelov, pri katerih se dodatna sedeža v tretji vrsti skrijeta v dno prtljažnega prostora, lahko pri caddyjevi klopi v tretji vrsti zložimo le naslon. Če želimo sprostiti prtljažni prostor, pa jo moramo odstraniti. Tu se pojavita še dva minusa. Prvi je teža – odrasel moški klop s težavo odstrani, drugi pa je prostor za shranjevanje le-te – Imate garažo? Pa je dovolj velika?

Za večino bo pet dovolj

No, caddy se mi zdi zares uporaben šele v petsedežni postavitvi. Takrat premaga tudi tourana, ki  me je navdušil z udobjem in voznimi lastnostmi, ne pa tudi s prtljažnim prostorom, v katerega nisem mogel po čez zložiti otroškega vozička.

Ne samo, da caddy ni imel težav z vozičkom, vanj sem brez težav postavil tudi sestavljeno otroško posteljo. (ob noramlni postavitvi druge vrste sedežev). Za resnejše potrebe pa lahko drugo vrsto zložimo, ali posamezne sedeže popolnoma odstranimo in pridobimo spoštovanja vreden tovorni prostor.

Sodobnejši, a ne tako konkreten

Testnega caddyja je poganjal naslednik 1,9 –litrskega turbodizelskega veterana. Gre za 1,6-litrski TDI, ki razvije 75 kilovatov (102 KM). Novi turbodizel je precej bolj uglajen od svojega predhodnika, a manjša prostornina terja davek, pri odzivnosti pri nizkih vrtljajih, delno pa tudi pri porabi goriva.

Pod 2.000 vrtljaji je motor razmeroma zaspan, zato zahteva bolj pogosto poseganje po prestavni ročici petstopenjskega ročnega menjalnika in bolj intenzivne pristiske na plin, poraba pa se zato pogosto dvigne proti osmim litrom na 100 kilometrov.

Brez piskanja

Za slabih 21 tisočakov, kolikor je potrebno odšteti za dizelskega caddyja Comfortline, dobimo skoraj vse, kar se za sodoben avto spodobi. To so zavorni sistem ABS, sistem za nadzor stabilnosti ESP, štiri varnostne blazine,  komfortno elektrifikacijo, polsamodejno klimatsko napravo, avtoradio s CD  in MP3 predvajalnikom, tempomat, potovalni računalnik in sprednji meglenki. Ob tem menim, da Nemcev ne bi bilo konec, če bi v serijsko opremo vključili še parkirna tipala – vsaj zadaj!

Če je že družinski…

Če mu s spiska doplačil dodamo še 16-palčna platišča in novo karamelno rjavo kovinsko bravo, dobimo ne samo funcionalen, temveč tudi kar všečen in trendovski avto. Doplačati pa je potrebno tudi za omenjeno dvosedežno klop v tretji vrsti, ki jo priporočam zgolj tistim, ki točno vedo, zakaj jo bodo uporabljali. Da bi se zanjo odločili z mislijo, da bo kdaj že prišla prav, bi bilo namreč povsem nesmiselno.

Primerjava, ki ne gre iz glave

Skozi cel test se nisem mogel otresti primerjave s touranom, ki je bolj uglajen, ima boljše vozne lastnosti, a ni tako prostoren, da bi štiri- ali več-članska družina (z dojenčkom recimo)  lahko vanj brezskrbno “zmetala” vse, kar potrebuje. Pri caddyju pa bi to bilo že precej bolj enostavno.

Potem je tu še cena. Caddy comfortline je približno za 1.800 evrov cenejši od tourana, a za razliko od slednjega ne premore samodejne klimatske naprave, večfunkcijskega volanskega obroča in še kakšne malenkosti, kar ju objektivno spet približa.

S prednostmi in slabostmi dostavnika

Za podoben znesek, kot ga je potrebno odšteti za tourana, pri caddyju dobimo praktična drsna vrata in dostavniški prtljažnji prostor, a v paketu dobimo tudi dostavniške, torej manj uživaške vozne lastnosti in trdo plastiko v potniškem prostoru.

Če vas slednje ne moti in potrebujete napovprečno veliko prostora, bo caddy prava izbira za vas, v nasprotnem primeru bi se jaz gotovo odločil za tourana.

tekst: Borut Fakin, foto: Borut Fakin