Vse obljube uresniči
Če je bila prejšnja generacija modela le zelo nepoučenim resna konkurenca nemški premium trojici, je tokrat drugače. Hvala Volvu za svež, dinamičen dizajn, ki si zasluži hvale. Modne in šik poteze na vozilu so mnogotere in avtomobil se mi dopade. Dvojni LED žarometi spredaj, klinasta oblika, kratki previsi, velika platišča – vse obljube o dinamiki oblike – vsaj zame, potrdi. Le zadek, hm? Kot bi manjkala pika na i – linije se po mojem okusu ne končujejo pravilno, harmonično, kaj pa vem. Zdi se mi, da bi nekaj dodatnih centimetrov rešilo veliko, če ne že vsega.
So ti Švedi eni puristi in tradicionalisti obenem!
Zato, ker uspejo na sredinsko konzolo vzorno skromne debeline namestiti toliko gumbov, da se mi ne le zdi, da pretiravajo, pa za upravljanje vseeno ne rabim navodil. Zato, ker še kar naprej vgrajujejo volanski obroč velikega premera, ki danes sploh »ne paše več v sliko«. Zato, ker so instrumenti pregovorno ne-kičasto preprosti. Tudi zato, ker so pričakovano ergonomsko oblikovani, v usnje odeti sedeži le zelo nežnega bočnega oprijema, a nadvse udobni.
Ergonomija vozila je, zaradi proti vozniku zamaknjene sredinske konzole zelo pridobila, plus je tudi zelo pregleden sredinski zaslon. Manjkajo pa mi odlagalne površine in če sem zelo pikolovski, bi brezkontaktni ključ moral znati samodejni tudi zaklepati.
Enak si, kot drugi…
To, da sem, zaradi izdatne širine vozila težko segal h kolenom sopotnice mi vsakokrat znova ni bilo všeč, a me je prepričevalo o prostornosti, pravzaprav veliki širini vozila (spredaj). Zadaj S60 »goji stil« preostalih iz »nemške svete trojice« – povedano drugače, zadaj sem pri 190 cm v višino sedel za »tri«. Ne zaradi izdatno oblazinjene klopi, tudi ne zaradi prijetno nagnjenega naslona, le centimetrov je bilo, tako v višino, kot v dolžino malo – kaj malo, za ta razred premalo.
Tukaj pa resno šepa!
V prostornini prtljažnika. Če kdo meni, da je na račun skromne prostornosti druge vrste v prtljažniku več prostora, se debelo moti. Kot sem zapisal, zadek ni samo oblikovno »sporen« – berite opazno kratek, je posledično tudi opazno skop s prostorom. Manj kot 400 litrov prostornine je, oprostite izrazu – »poden«. Toliko prostora imajo najprostornejši iz razreda nižje.
Tehnologija »is the name of the game« – po slovensko – avto je tehnološka »prva liga«
Če kdo, potem Volvo upravičeno reklamira naprednost svojih vozil zaradi sistemov aktivne in pasivne varnosti. Čeprav se opisa loteval z bojaznijo, da bo kdo zapisal, da dolgovezim, ocenjujem, da je prav, da predstavim vse sisteme, ki lajšajo vožnjo in jo delajo bolj varno. Da bi me kdaj sistem opozoril ob menjavi pasu ko bi pozabil uporabiti smerokaz, se mi ni zgodilo, a bil sem vseeno večkrat drugače opozorjen. Mnogokrat – z oranžno lučko, ki me je opozarjala na vozila v mrtvem kotu. Enkrat pa ne bi rekel, da sem bil zaspan, ali nepozoren – ko je tako ocenil sistem za zaznavo utrujenosti voznika. Dvakrat, najprej vizualno, nato z močnim utripanjem rdeče luči, da vozim s premajhno varnostno razdaljo in da mi grozi trčenje s spredaj vozečim. Sistem je danes še boljši, saj prepozna pešce, motoriste, celo otroke in pri manjši hitrosti sam ustavi vozilo. Za praktični preizkus žal nisem našel kandidata, pa sem jih iskal, veste.
In od prve minute sem bil navdušen nad kamero, ki kaže stanje pred vozilom, ko sem se vključeval na prednostno cesto. To, kako dobro deluje še v odzivnosti izboljšan radarski tempomat, ki mu je moč nastaviti več stopenj varnostne razdalje, ne bom več razlagal.
A se Volvo heca?
Avtomobilski navdušenci, še posebej pristaši Volva vedo, da je Summum običajno najbogatejši paket opreme. Je res najbogatejši, a je kljub vsemu za celotno vrhunsko udobje in popolno varnost še potrebno doplačati. Precej zgoraj naštetih sistemov ni serijska serijsko vgrajenih. Škoda je to, saj bi Volvo, če misli z varnostjo povsem resno, vsaj pri tej stopnji opreme nujno moral vse ponuditi serijsko. To bi bila odločilna dodatna prednost, v primerjavi z “Nemci”.
Sem nežen in stalen veter, ne orkan…
…bi se (lahko) predstavil motor, če bi znal govoriti. Dvolitrski motor, ki mu k 149 kilovatom moči pomaga turbo puhalo teče kultivirano, mirno. Z dvosklopkovnim šeststopenjskim menjalnikom, ki v položaju »»D« dovolj dobro »simulira« samodejni menjalnik, se kar ujame, a nikoli me ni prepričal, da zmore preko 200 »konjev«. To ne pomeni, da nisem bil med hitrejšimi izpred semaforja, ali da sem se dal ugnati »danes tako zmogljivim dizlom« na avtocestah… Bistvo je drugje. Morda pa res postajam bolj zrel, se zamislim, ko zapišem, da gre za lahkotnost vožnje in suverenost pogona ter nestresnost pri podajanju moči. In čeprav bi to lahko bil tudi promo tekst motorja, gre res za to. Sekund in stotink, kot kateri drugi konkurent, ta volvo ne zmore ujeti. Kot ugodne porabe ne, saj mi, kljub bolj nežni nogi te v povprečju ni uspelo spraviti pod deset litrov.
Trd je preveč, sicer pa tako dober…
Da me je velik premer volana kdaj zares motil, bi se zlagal, če bi to zapisal, to, da me velik rajdni krog ni, pa že ne bi bilo res. S tem, da sem, s pomočjo parkirnih tipal zlahka parkiral na milimetre se ne bi hvalil – to lahko praktično vsak, če je le delovanje le-teh tako zanesljivo, kot je bilo tukaj. Rad vozim vozila tako prepričljive smerne stabilnosti in tako suverenih zavor. Rad pa imam tudi udobje. In tega ta volvo nima (za)dosti. Motilo me je pošteno trdo vzmetenje in blaženje, ki ni zmoglo prestreči vseh neravnin naših (tako) slabih cest. Natančnost vodenja je zato večja in priznam, da sem užival v tistega nekaj hitro odpeljanih zavojih. V vsem preostalem času pa se vsakič znova pridušal, če bi bil malo udobnejši…
(Z)more biti premium….
Vse, kar ni volvo z S60 uspel »v prvo«, je v drugo. Avto po obliki, notranjosti in voznih lastnostih konkurira nemški trojici, pri tehnoloških rešitvah jih prekaša. To, da je le povprečno zmogljiv in varčen, ne pa nadpovprečno, je škoda. Tukaj mu še manjka… To pa da udobje v vožnji vedno bolj zamenjuje (pridušena) trdota in da tudi ta volvo ne ponuja več, kot še komaj dovolj prostora za ta razred, pa je tudi nekaj, kar velja »za tiste tri«. Zato je upravičeno več kot alternativa. Meni najboljša alternativa »tistim trem«.
besedilo: Jure Krajnc, foto: Jure Krajnc
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Volvo S60 2.0 T Powershift Summum – Poleg tistih treh"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sem ga vozil, in se moram strinjati z avtorjem v vsem, razen v trdoti podvozja, ki je trdo vendar za moj okus ravno prav in nič manj, kot primerljiv bmw, ter s prostorom zadaj, ki ga je po občutku več, kot v v70 ph.2, in občutno več kot v prejšnji s60, je pa problematična višina, če ima avto strešno okno in s tem nižjo streho.
Sprednji del je fenomenalen zadnji pa mi nekako sploh ne sede.