Volvo V60: Večni zasledovalec?

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

Zavedam se, da sem z zgoraj zapisanim spet dregnil v osje gnezdo in da nasprotniki, še bolj pa sovražniki, nemške trojice kar pihajo od jeze, a nekatere stvari so pač takšne kakršne so. Že res, da zaradi razlikovanja v dojemanju in pričakovanjih posameznikov lahko pride do razhajanj med ocenami posameznih lastnosti, a trdim, da se pod črto uvrstitev volva glede na trojico ne spremeni.

Prožen, a tudi glasen

Najlepši dokaz temu je motor D5 v nosu tokratnega V60. Petvaljnik, ki je, ko ga je Volvo predstavil, nedvomno prepričal s tehnično naprednostjo in odličnostjo, danes, leta 2011, stopiclja za nemškimi, in še katerimi, šestvaljniki. Pri tem najbolj zmoti njegova kultiviranost. Delovanje motorja v prostem teku namreč spremljajo tudi v kabini zazanvni tresljaji in tudi zvočna kulisa petvaljnika ni tako prijetna kot tista od šestvaljnika. Da ne bo pomote, primerjam ga s turbodizelskimi šestvaljniki. Nadaljuje se med vožnjo. Do približno 3000 vrt/min je motorni trušč še zadovoljivo zadušen in nevsiljvi, nad to mejo pa motorni trušč opazno naraste in doseže motečo raven katere ne »zapusti« vse do »rdečih« 4500 vrt/min, ko samedejni menjalnik brezpogojno pretakne prestavo višje.

Dosti drugače se bere zgodba o motorni prožnosti in njegovih zmogljivostih. Že res, da je sprva, do približno 1500 vrt/min, motor bolj ne kot uporaben, nad to mejo pa razpoložljiv navor zadošča za sledenje umirjenemu utripu prometa. Vse skupaj pa postane izdatno poskočno nad približno 1800 vrt/min, ko je šved z lahkoto (med) najhitrejši(mi) na cesti, pri čemer hitrost sama praktino nima vpliv na intenzivnost pospeševanja.

Prijetnejši med »kruzanjem« kot med »žganjem«

Sparitev s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom je ravno tako načeloma kar dobra, a ne tudi odlična. Slednje je še posebej opaziti pri mestni vožnji, kjer je menjavanj prestav in z njimi povezanimi vklopov ter izklopov premostitvene sklopke posledično veliko, saj se zmore pri tem generirati kar nekaj motečih sunkov, ki se prenesejo s pogonskega sklopa do potnikov. Slednje se stopnjuje z naraščanjem agresivnosti vožnje, medtem ko umirjenost in zadržanost desne noge blagodejno vpliva na udobje in mehkobo pretikanja. Upoštevajoč zapisano je jasno, da volvu V60 D5 najbolj »sede« avtocesta ali umirjena medkrajevna vožnja.

Nad fiziko še vedno ne more

Ker se avtomobilska športnost in dinamika vožnje prodajata kot tople žemljice, tudi Volvo svoje modele zadnjih nekaj let snuje s fokusom na teh dveh lastnostih. Seveda enako kot limuzinski S60, ki da je novemu kombiju celotno tehnično osnovo, tudi V60 od tega ne odstopa. Togo nastavljeno podvozje tako med ovinki prepriča z majhnim prečnim nagibanjem karoserije, dobro vodljivostjo in odzivnostjo. Žal pa slednje pospremi tudi prekomerno stresanje avta, kjer še posebej izstopa vožnja preko kratkih neravnin in udarnih jam. Predvsem slednje namreč avto nemarno stresejo in tudi kakšen nemaren mehanski pok skozi podvozje ni nemogoč. Zgolj toga nastavitev vzmetenja pa ne zmore povsem ukrotiti fizike in z njo povezanega učinka težkega nosa avta med preganjanjem skozi ovinke. V60 je tako zaradi slednjega, pri doseganju zgornje meje zmogljivosti podvozja, močno podvržen podkrmarjenju in posledičnemu vmešavanju, sicer izklopljivega,  a tudi razmeroma agresivno in s tem nadvse zanesljivo delujočega  DSTC-ja.

Brez presenečenj

V60 je od limuzine podedoval vso notranjost do C-stebrička. Zapisano drugače, to pomeni dovolj prostora spredaj in dosti manj zadaj. Je pa res, da se je pri slednjem izboljšala vsaj postavka višinski prostor za glavo zadaj, saj se pri karavanu streha nad glavami potnikov še ne spušča tako kot pri kupejevsko oblikovani limuzini in je torej pod njo pričakovano več prostora za glave kot v S60.

Enako je tudi uporabnost prtljažnika na dosti višji ravni kot pri limuzini, saj se da skozi prtljažna vrata naložiti mersko neprimerno večje kose prtljage kot skozi »strelsko lino« prtljažnika v S60. Je pa res, da je notranjost še vedno bolj skopa z litri in, pod prtljažnim rolojem, tudi višinskimi centimetri ter se tako ne more kosati s primerki vrste octavia combi in passat variant.

Halo, je sploh še kdo tu?

Glede na moje nerganje me zanima, če se je kakšen pristaš Švedov sploh prebil do tu. Kakorkoli že. Četudi nekaterim nikakor ne potegne samo zato, ker je volvo, zopet drugi pa ga bodo kupili samo zato ker je volvo in se z njim lahko izognejo nakupu nemca, je volvo V60 D5 dober avto. Že res, da, upoštevajoč zgoraj zapisano, vedno vsaj za ščepec slabši od nemške trojice, a vendarle.