Za osvežitev spomina: Opel je izhodiščno petvratno različico Astre prvič uradno predstavil poleti 2021. Približno pol leta kasneje je sledila še najava njene karavanske izvedenke Sports Tourer. Prodaja prve je v Sloveniji stekla spomladi 2022, na začetek prodaje druge pa smo morali počakati skoraj dve leti. Odgovor na vprašanje, zakaj je preteklo toliko časa, da je Astra Sports Tourer prišla na slovenske ceste, sicer niti ni tako pomemben, se bom pa zato potrudil odgovoriti na vprašanje, ali je bila vredna čakanja.
57 milimetrov + 211 milimetrov
Naj začnem pri najbolj očitnem, fizičnih razlikah med obema karoserijskima različicama. Ni presenečenje, da sta Astra in Astra Sports Tourer v sprednjem delu, do vključno srednjega stebrička B, identična. Tam se pričnejo razlike, saj ima karavan za 57 milimetrov daljšo medosno razdaljo. Na pogled z boka deluje, da so zadnja vrata pri obeh izpeljanka enako dolga, več je samo pločevine med zadnjim kolotekom in vrati. To se potrdi tudi v kabini, kjer je kolenskega prostora za zadnje potnike enako kot v petvratni različici, a več o prostornosti na zadnji klopi malo kasneje. Karavansko daljši je tudi previs preko zadnjih koles in sicer za kar 211 milimetrov.
Presenetljivo za karavane
Oba dolžinska pribitka se odrazita v povečani prostornosti prtljažnika, ki meri v petsedežni postavitvi najmanj 597 litrov oziroma 164 litrov več kot v petvratni sestri. Z zlaganjem deljivega naslona zadnje klopi se sprosti prostora za največ 1.634 litrov prtljage, kar je točno 295 litrov več kot v krajši kombilimuzinski različici Astre. Prostornemu prtljažniku dviguje uporabnost le šest decimetrov od tal odmaknjen nakladalni rob prtljažnika. Dobrodošlo je tudi, da je rob poravnan z dnom prtljažnika, če je ta nameščen v zgornjem položaju. Ja, kar malo presenetljivo za karavane, a dno osnovnega prtljažnika v Astri Sports Tourer je pravzaprav toga polica. To pa je možno, kot je že utečena praksa sodobnih petvratnih kombilimuzin, namestiti v dva položaja. V privzdignjenem je ob vratih poravnana z nakladalnim robom, spredaj pa s poklopljenim naslonom sedežne klopi b povsem ravno dno skupnega prtljažnika. Druga možnost, pomik police navzdol, sprosti skoraj 15 centimetrov dodatnega višinskega prostora za prevoz višjih predmetov.
Pozor
Premik v drugo vrsto sedežev razkrije, zadostnost odmerjenih centimetrov v vse smeri, čeravno je res, da premorejo nekateri tekmeci, recimo aktualni Seat Leon, več kolenskega prostora. V karavanski Astri je ravno tako dovolj prostora za mojo glavo (telesna višina 1,84 metra), a je res, da sem moral biti pri vstopanju ali izstopanju pozornejši na rob strehe, saj je ta v primerjavi s preostalim delom strešne obloge spuščen za približno deset centimetrov.
Prevlada
Spredaj, okoli voznika in sovoznika, je centimetrov ravno tako v vse smeri dovolj, dobro zamišljeni pa sta tudi splošna ergonomija in ureditev voznikovega delovnega mesta. Slednjega zaznamujejo izdatna nastavljivost volanskega obroča in sedeža AGR, ki sta del opreme športnejših Aster GS in omogočata dodatno nastavljanje nagiba sedala. Notranje oblikovanje kabine Astre je dovolj zanimivo in všečno, da navkljub obilici črnine ta nikoli ne deluje zamorjeno ali turobno. Za dodaten pridih sodobnosti v kokpitu Astre poskrbita še dve osvetljeni črtici na prednjih vratih, ki jima je moč spreminjati barvo. V zgornjem delu armaturne plošče in oblog vrat so uporabljeni materiali praviloma prijetno mehki na otip, spodaj pa na sredinski konzoli ter vratnih oblogah prevladuje cenejša trda plastika.
Dovolj prilagodljiv sistem
V kokpitu Astre in Astre Sports Tourer seveda ne morem mimo sredinskega zaslona in večoprvilnega sistema, ki teče na njem. Ta je novejšega tipa, vsaj jaz pa sem se z njim že srečal v nekaterih modelih, ki izhajajo iz istega avtomobilskega koncerna. Zanj je tudi v Astri (Sports Tourer) značilno, da dopušča izdatno prilagodljivost ureditve prikaza in bližnjic do priljubljenih sistemov ali menijev sistema. Razmeroma prilagodljiv je tudi prikaz merilnikov, za oba pa lahko izbiraš med štirimi različnimi barvami ozadja grafike. Skratka, čez prilagodljivost prikaza večopravilne enote se v Astri Sports Tourer vsekakor ne morem pritožiti.
Ustrezen pogonski sklop
Preizkušeno karavansko Astro je gnala zelo dobro poznana kombinacija 1,2-litrskega turbobencinarja in 8-stopenjskega klasičnega avtomatika. Prvega zaznamujejo kultiviran tek, dobra prožnost (230 Nm) in zadostnost pogonske moči (96 kW oziroma 130 KM), drugega pa udobno menjavanje prestav in občutek, da ima v vsaki vozni okoliščini vklopljeno ravno pravo prestavo. Sam sem tako komaj kdaj ročno posegel v delovanje avtomatike, kar mu vsekakor štejem v dobro. Pod črto ni nobenega dvoma, da se ta pogonska opcija Astri Sports Tourer dobro poda.
Nepotrebno
Malo manj dobro se karavanski Astri poda podvozje. To je namreč nastavljeno, vsaj za moj okus, občutno na togo stran. S tem želi Astra nagovarjati tiste bolj športne in dinamične po duši, kar ji med ovinki, s stališča izdatnosti prečnega nagibanja karoserije, tudi uspeva. Je pa res, da za dinamičen nastop med ovinki ne šteje samo prečno nagibanje, ampak še povratna povednost volana, njegova neposrednost ter odzivnost. Zadnji dve sta v Astri v najboljšem primeru na ravni razrednega povprečja, s prvo pa je še nekoliko nižje.
Žal je tako, da poudarjeno toga nastavitev vzmetenja pusti svoj davek med vsakodnevno uporabo. Takrat je namreč stresanja potnikov v vozilu, za moja pričakovanje za tovrsten avtomobil, nepotrebno veliko, s čimer predvsem na daljših poteh trpita spokojnost in udobje v vožnji.
Smiselna nadgradnja
Doplačilo za Astro Sports Tourer znaša v primerjavi s kombilimuzinsko Astro okroglih 1.100 evrov – dodatek, ki se meni osebno zdi smiseln oziroma upravičen. Osebno namreč menim, da podaljšan zadek modela Sports Tourer zelo dobro nadgradi Astrine številne odlike in ga obenem pretvori v sila uporaben, prilagodljiv in prostoren družinski avto. V tem smislu se je na karavan vsekakor splačalo počakati. Če bi le imel še nekoliko udobnejše podvozje …
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Vredna čakanja?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
130km 32k 🙂
Pohvalno, da če že vgrajujejo avtomatski menjalnik, je vsaj pravi avtomatik (upam, da vzdržljiv) in ne tempirana bomba z dvojno sklopko.
Notranjost mi pa nekako ne sede najbolj… vsaj na slikah ne…
Sem slišal da se vozniki vozil s tem motorjem sploh ne pozdravljajo na cesti. To pa zato, ker se vsak teden na servisih vidijo. Mal heca ne škodi.
Vredna čakanja? S tem motorjem ne. Potem čakaš pogosto še na servisu.
Mislim, da bi že morala biti ketna namesto jermena.
Sicer pa, ta motor bi morali malce povrtati, na recimo 1.3l, da se za začetek reši slabega slovesa 1.2.
Če se prav spomnim imajo variante z verigo 136 KM in drugačen tip menjalnika kot pa avto na testu.
Točno in je to neka različica, katera je bolj MHEV kot HEV. Jaz pa ne bi rad bil preizkusni zajček, tako da…