100. obletnica znamke General Motors

Uvodoma nekaj številk: vozila znamke General Motors (krajše GM) trenutno izdelujejo v 33 državah sveta, skupaj pa za koncern dela 400.000 zaposlenih. Še bolj impresivno je, da je vrsto vozil, ki sodijo pod znamko GM, moč kupiti pri 22.350 pooblaščenih prodajalcih v večini državah sveta. In kljub tako visokemu jubileju, predvsem splošna gospodarska recesija in več let trajajoč trend upadanja prodaje avtomobilov v svetu, povzroča negativne posledice tudi v tem gigantu.

 

 

Točno na 16. septembra davnega leta 1908 je podjetje General Motors ustanovil William C. „Billy“ Durant. Njegova daljnosežna vizija je bila: združiti čim več avtomobilskih znamk pod eno streho in ponuditi čim kvalitetnejše vozilo za čim nižjo ceno. Vozijo je začel uresničevati že istega leta, že leta 1908 je namreč pod svoje okrilje pridobil tako Davida Dunbarja Buick-a in Ransom-a E. Olds-a, ustanovitelja znamk Buick in Oldsmobile. V nadaljnjih letih je v koncern GM vključil še več avtomobilskih izdelovalcev in izdelovalcev motorjev. Leta 1925 je do takrat povsem ameriški GM »posegel« tudi v Evropo in pod okrilje GM vključil še britansko znamko vozil Vauxhall. Tik pred borznim zlomom leta 1929, pa je GM postal tudi večinski lastnic delnic nemške znamke Opel. Nekaj dvomov v poštenost in pravičnost odgovornih pri koncernu, je prinesla druga svetovna vojna. GM je namreč z lastništvom znamk tovarn na obeh sprtih straneh povzročil, da so mu (bolj ali manj upravičeno) očitali, da podpira gospodarstvo tako agresorjem kot zaveznikov.

 

Med mnogimi znanimi avtomobilskimi znamkami, ki so danes pod okriljem GM-a, kot so Cadillac ali Chevrolet, pa je potrebno omeniti še vsaj eno pomembnejših evropskih znamk – švedski Saab in izven Evrope dovolj prepoznavno znamko – avstralski Holden.

 

 

GM je že zgodaj v svojem obstoju postal znan, kot eden nosilcev naprednih tehnologij. Že leta 1911 so kot prvi predstavili električni zaganjalnik motorja. Pred tem so vsi lastniki svojo vozila zaganjali »na roke«. Tri leta kasneje – leta 1914 so kot prvi predstavili vozilo s »klasičnim« osemvaljnikom z valji pod kotom 90 stopinj. Rešitev, ki je postala verjetno najbolj prepoznaven sinonim za vozila iz Amerike je kot takšna verjetno najbolj znana še danes.

V 20-ih in 30-ih letih prejšnjega stoletja je GM v vozila znamke Cadillac vgrajeval celo šestnajstvaljne motorje (V16). Že davnega leta 1924 so pri GM razumeli pomen testiranja vozil in kot prvi postavili testno stezo. Dvanajst let kasneje – leta 1936 so v vozilu Opel olimpia kot prvi predstavili veliko tehnično izboljšavo – samonosno karoserijo, leta 1940 pa kot pravo revolucijo – prvi samodejni menjalnik, imenovan Hydramatic.

V času po drugi svetovni vojni so v prvi corvetti leta 1953, kot eni prvih sploh, trgu ponudili avtomobil z karoserijo, ki ni bila izdelana iz pločevine, temveč iz večinoma umetnih materialov. Trinajst let kasneje, sredi 60-ih, točneje leta 1966, je GM kot prvi predstavil vozilo na gorivne celice. Le dve leti po prvem izkrcanju na luni – leta 1971 pa so za program Apollo razvili vozilo lunar rover – edino vozilo, ki je dosedaj vozilo po luni. Inovacije so nadaljevali tudi v 80-ih in 90-letih prejšnjega stoletja in to počno še danes.

Poleg inovacij v avtomobilski industriji pa so bili aktivni tudi izven le-te. Uspeli so na številnih, zelo različnih področjih. Tako so prvi pomagali razvili mehansko srce, gradili pa so tudi hitre vlake. Zanimivo, prav GM je skupaj z podjetjema Lockheed in IBM leta 1955 sodeloval pri razvoju prvega računalnika z operacijskim sistemom.

 

 

Vrsto let je za vozila iz one strani Atlantika in tudi za vozila znamke GM veljalo, da so neokretna, dolgočasna vozila s čudnimi oblikami in oblinami, s (pre)velikimi motorji in posledično z ogromno porabo goriva. Da o le (pod)povprečnih voznih lastnostih ne razpredamo.

Če je v 50-ih letih še veljalo, da to sploh ni problem, pa je v času oljne krize v 70-ih letih prejšnjega stoletja vedno bolj začelo najedati uspehe GM. Poleg prevelike porabe, posledično pa vse manjše priljubljenosti vozil znamke GM, so koncern pestili tudi vedno večji proizvodnji stroški in neracionalnosti v proizvodnji. Obenem pa so japonski izdelovalci začeli resneje prodirati na svetovni trg s cenejšimi in varčnejšimi avtomobili in dodatno zniževati prodajo vozil GM. Obenem je nadvse razvejana ponudba znamk in modelov sama sebe dušila pri prodaji. Tudi zato so npr. v tem stoletju, pred tremi leti upokojili slabo prodajano znamko Oldsmobile. GM se tudi danes še vedno ni izkopal iz krize. V začetku letošnjega leta je namreč moral primat, kot največji izdelovalec vozil na svetu, predati japonski tovarni Toyota.

 

Danes je GM v zadnjih fazah velike reorganizacije in racionalizacije proizvodnje in velike upe vlaga v svoje bodoče, pri kritikih in kupcih, dobro sprejete projekte. Eden takšnih je Chevrolet volt, elektro vozilo s pomožnim motorjem z notranjim izgorevanjem, ki je v vozilu zgolj kot pomoč. Serijsko proizvodnjo načrtujejo za leto 2010, še konceptno vozilo volt pa so na avtosalonu v Detroitu predstavili kot darilo ob tako visoki obletnici.

 

Darilu se pridružujemo in tudi mi želimo – vse najboljše General Motors in še na mnoga uspešna leta.