150. obletnica rojstva Rudolfa Diesel-a

Nedvomno je njegov največji prispevek k motoroznanstvu in k avtomobilizmu nasploh izum principa delovanja motorja, ki so ga poimenovali po njem. Slabih 40 let star izumitelj je namreč 25. februarja 1897, profesorju Gustav Zeuner-ju v Dresden pisal evforično pismo, v katerem je zapisal: "po dolgih letih razvoja in mnogih preprekah mi je uspelo izumiti nadvse mirno tekoč motor preproste, trpežne in zlahka upravljive mehanike, ki deluje po principih, ki sem si jih sam zamislil in daje rezultate, ki presegajo vse dosedanje…." Več kot meter visok »dizelski« motor, ki ga je v pismu Diesel opisoval in ki je stal v prostorih tovarne MAN v Augsburgu v Nemčiji, ni bil, vsaj za današnje standarde ne, mirno tekoč, ne lahko upravljive mehanike.

 

Kdo je torej bil eden najpomembnejših izumiteljev razvoja motorjev? Rudolf Christian Karl Diesel se je, kot smo omenili, rodil 18. marca 1858 v Parizu. Rodil se je očetu Theodorju, ki je po revoluciji 1848 iz nemškega Augsburgu pobegnil v Francijo in imel v Parizu majhno trgovino z usnjem. Rudolf je že zgodaj kazal zanimanje za tehniko. Že kot devetletnika so ga na svetovni razstavi v Parizu očarali izumi s področja pare, elektrike in plina. Leta 1870 je družina zaradi francosko-nemške vojne zbežala v London, mladega Rudolfa pa so poslali k teti in stricu (nazaj) v Augsburg.

 

Po zaključku gimnazije (bil je najboljši v razredu) je starše presenetil z novico, da bi bil rad inženir mehanike, pravzaprav kar mehanik. Kljub nasprotovanju se je 1875. vpisal na kraljevsko bavarsko visoko šolo v Münchnu. V šoli ga takoj začelo zanimati, kako izboljšati učinkovitost delovanja parnega stroja. Še posebej se je ukvarjal s termodinamičnimi rešitvami izumitelja Lindesa.

 

Po diplomi 1880., ki jo je Diesel končal kot najboljši izmed vseh, ki so kadarkoli obiskovali visoko šolo za politehniko, se je komaj 23-letni Rudolf zaposlil kot direktor francoske izpostave hladilnih naprav Lindes. Kljub temu je kaj kmalu zapustil lagodno službo in se posvetil »črni ljubici«, kot je vrsto let ljubiteljsko imenoval svoj izum. Z odrekanjem mu je leta 1892 uspelo patentirati »novi, racionalni toplotni delovni stroj«. Po preselitvi v Berlin je sprva zaman iskal bogate sponzorje, ki bi mu omogočili idejo izpeljati do konca. Razumljivo, saj je takrat 34-letni izumitelj pravzaprav predlagal opustitev parnega stroja. Vseeno se je Dieslu nasmehnila sreča; k sodelovanju je namreč pritegnil direktorja tovarne strojev Augsburg (kasnejše tovarne MAN), pa tudi tovarna Krupp je pomagala. Prvič je »dizlov« motor tekel že 1894., a kar tri leta je še potreboval, da je delovanje motorja izpopolnil do te mere, da je izumitelj na končni izdelek gledal s ponosom.

 

Bistvo? Novi agregat je namreč vsesani zrak sprva komprimiral, šele nato, tik pred vžigom, je vbrizgalni sistem stisnjenemu zraku dodal gorivo. Močno stisnjena mešanica se nato »vžge« sama. V primerjavi z bencinskimi motorji je takšen način delovanja, predvsem ob manjših obremenitvah, občutno bolj učinkovit. Na prelomu stoletja, leta 1900, so začeli s prodajo prvih motorjev, ki pa se (še) niso izkazali kot dovolj robustni. Številni kupci so jih namreč, zaradi težav pri delovanju, vračali. Po nekaj letih izboljšav pa so že med leti 1907 in 1909 izdelali kar 1000 občutno bolj zanesljivih motorjev. Še vedno pa je bil motor prevelik, da bi ga namenjali za kaj drugega, kot za pogon ladij ali kot stroj v tovarnah.

 

Prvo pomembno nagrado je za svoj izum dobil leta 1900 na svetovni razstavi, kjer je prejel zlato medaljo. Vseeno si je Diesel želel še več, namreč, da bi njegov izum pomanjšan in ustrezno prilagojen lahko vgradili v prav vsa prevozna sredstva. Čeprav se je to kasneje zgodilo, tega sam ni doživel. Po številnih sodnih sporih okoli licenc, težavah zaradi zagotavljanja vedno zadostnih sredstev in vrsto zgrešenih naložbah, je izmučeni izumitelj namreč 29. septembra 1913 na krovu ladje Dresden, star 55 let, umrl.

 

Dieslov izum je za vgradnjo v manjša vozila prilagodil šele Prosper L’Orange. Njegov doprinos, iznajdba predkomore, je namreč omogočil razvoj višje vrtečega dizelskega motorja. Bistvo predkomore, svojevrstnega prostora predvaljev je v tem, da tam, ob trenutku vbrizgu goriva v močno komprimiran zrak, zaradi vročine sten komore same, del mešanice izgori. S tem močno naraste pritisk, ki povzroči, da preostali del mešanice hitreje »pride« v valj in se, posledično zaradi večjega pritiska, lažje »vžge«. Na ta način se lahko takšen motor »vrti« mnogo višje. Z zvečanjem števila vrtljajev pa lahko tudi volumsko manjši motor dosega večje moči. Izboljšave pri vbrizgu so pripeljale do tega, da je tovarna Benz 1923. leta izdelala prvi dizelsko gnani tovornjak. Kmalu zatem je enako vozilo predstavil tudi MAN. Dvanajst let kasneje, 1935. pa je Mercedes Benz prvi predstavil dizelsko gnan potniški avto. Mercedes 260 D so prvič javnosti pokazali na avtosalonu IAA v Frankfurtu leto kasneje, 1936. Tudi tovarna Hanomag je javnosti na takratni razstavi predstavila dizelsko vozilo.

 

Kljub potencialu pa v prihodnjih desetletjih dizelski motor ni opazno napredoval. Če je Mercedes 260 D ponujal 45 konjev, je še v 70-ih letih model Mercedes 200 D/8 ponujal zgolj 10 konjev več. Šele 1986., z uvedbo direktnega dizelskega vbrizga, ki ga je prvi predstavil Fiat v modelu Croma, se je zgodil kvantni preskok. Tri leta kasneje pa je Audi z motorjem TDI na široki fronti začel z »dizelsko revolucijo«. Drugi večji preskok v načinu vbrizga goriva se je zgodil 1997., ko sta, ponovni Fiat in Mercedes predstavila nov, revolucionarni princip vbrizga preko t.i. principa skupnega voda (Common-Rail). Še eno precejšnjo slabost »dizlovl, sajavost izpuha ob močni obremenitvi motorja, so z uvedbo tehnologij, kot je Bluetec, praktično (že) rešili.

 

Dizelski motor je danes moč najti praktično povsod. Poleg obveznega pogona v ladjah, tovornjakih, avtobusih in drugih večjih vozilih, je z dizelskim motorjem gnani dirkalnik Audi R10 TDI 2006. zmagal na vztrajnostni dirki Le Mans. Audi je v vseh letih ostal ena izmed gonilnih sil razvoja tega učinkovitega motorja. V jubilejnem letu pa predstavlja najmočnejši (v osebnih vozilih) dizelski agregat na svetu. Šest litrov velik dvanajstvaljnik v modelu Audi Q7 V12 TDI Quattro ponuja kar poltisočaka konjičev in cel tisočak navora (368 kW, 1000 Nm).

 

Rudolfa Diesla se bodo ob obletnici rojstva spomnili tako v mestu Augsburg kot zaposleni v tovarni MAN. Ob jubileju se namreč načrtujejo velikanu pokloniti na številnih prireditvah.

 

Kot je zapisal Diesel: »Moj motor je pravzaprav železna devica, ki sem jo ljubil in jo še ljubim«. Vse spoštovanje, gospod Diesel, vaša lepotica tudi danes v mnogih vozilih na srečo in veselje milijonov svoje delo opravlja zgledno, iz dneva v dan teče bolj mirno in prav nič ne kaže, da bi ljubezen do »nje« popuščala.