75 let BMW-jevih roadsterjev

 

Glavne značilnosti roadsterjev, ki veljajo še danes, so bile vgrajene tudi v prvi namig o nameri izdelave roadsterja z BMW-jevo značko.

 

 

Tako kot roadsterje v 21. stoletju so tudi davnega leta 1934 model 315/1, kakor so ga poimenovali Nemci, zaznamovali dolg motorni pokrov, nizka prednja šipa, dva sedeža za voznika ter sovoznika in takrat še zasilna zložljiva streha za tiste dni, ko uživanju zgoraj brez vreme ni najbolj naklonjeno.

Oba, tako limuzino 315 kot tudi 315/1, je poganjal šestvaljni bencinski motor s prostornino 1,5 litra, ki je bil dejansko razvit iz 1,2-litrskega motorja, ki je poganjal model 303. A že takrat so Nemci poskrbeli za nekaj razlike med športnim roadstrjem in limuzino, saj je slednjo poganjala izpeljanka motorja, ki je razvijala 25 kilovatov (34 konjskih moči), medtem ko je bilo za roadsterja ob pomoči dveh uplinjačev na voljo 29 kW (40 KM). Nemci so poudarjali tudi izredno nizke stroške vzdrževanja, saj naj bi ga odlikovala majhna poraba goriva (10,2 l/100 km) in enako majhna poraba motornega olja za takratne čase, ki je znašala »samo« 0,1 do 0,2 kg na 100 prevoženih kilometrov. Z največjo hitrostjo 120 km/h je bil 315/1 kot nalašč tudi za tekmovanja, kjer je že takoj leta 1934 dosegel tudi prvi večji uspeh na mednarodnem tekmovanju Alpine Rally.

Leta 1934, ko so ga ob velikem zanimanju trga poslali na tržišče, so zanj zahtevali zajetnih 5.200 Reichsmark, do leta 1935 pa so ga naredili v 230 ponovitvah, od katerih jih je večina pristala v rokah dirkačev, od katerih je omembe vredna različica, ki jo je dobil pod prste Ralph Roese. Slednji je iz 315/1 naredil 315/1 special, katera je imela lastno maso vsega 380 kg, njegov motor pa je razvijal kar 100 kW (136 KM). Ob teh predpostavkah ni presenetljivo, da je avto leta 1936 na svoji prvi dirki na slavnem Nürburingu slavil zmago z naskokom kar 17 kilometrov pred prvim zaslovalcem.

 

 

Sredi tridesetih let prejšnjega stoletja je bila tehnika med serijskimi in dirkalnimi avti med tekmeci razmeroma podobna. Zaradi tega je BMW posegel na področju motorja po novih rešitvah, ki so bile uporabljene v motorju M328, ki so ga Nemci vgradili v legendarnega 328 roadsterja. Slednjega so odlikovale poleg zmogljivega motorja s 59 kW (80 KM) in majhne mase avta 830 kg, tudi odlične vozne lastnosti, tako da je že takoj na začetku svoje kariere dobesedno pometal s tekmeci, ki so jih gnali dosti močnejši mehansko polnjeni motorji.

Se pa avto ni odlično znašel le na dirkališčih, temveč tudi v vsakodnevni vožnji, kjer je ob največji hitrosti 155 km/h predstavljal enega najhitrejših avtomobilov na cesti.

A podobno kot predhodnik je tudi 328 zastopan v majhnem številu, saj so jih do leta 1940 izdelali le 464.

 

 

Medtem ko je 328 služil predvsem utrjevanju BMW-ja na dirkališčih, so z njihovim prvim povojnim roadsterjem postavljal merila predvsem na področju oblike in elegance.

Ko so ga leta 1955 prvič predstavili javnosti v New Yorku, so bili tako novinarji kot tudi ostala javnost naravnost osupli nad dolgo in elegantno pojavo avta, notranjostjo narejeno »po meri« voznika in sovoznika ter zapeljivimi potezami, ki še danes veljajo za ene lepših v avtomobilskem svetu.

Zelo sveža je bila tudi upodobitev značilnih ledvičk na nosu avta, saj so prvič postala razpotegnjena v vodoravni smeri namesto ozka in visoka, pravi dragulj pa je bil prvi serijsko izdelovani V8 izdelan iz aluminija na svetu. SLednji je iz 3,2 litra gibne prostornine iztisnil največ 110 kW (150 KM), kar je zadostovalo za največ 220 km/h, kot opcijo pa je BMW ponujal tudi navito izpeljanko s 121 kW (165 KM).

Oblikovna poslastica je nadaljevala tradicijo majhne količine izdelanih vozil, saj so jih med leti 1956 in 1959 izdelali le 251.

 

Zelo poseben je bil tudi »plastični« Z1, ki so leta 1988, torej kar 29 let po legendarnem 507, poslali na trg. Slednjega je namreč odlikovala samosvoja gradnja karoserije z nosilno kontrukcijo iz jeklenih pločevin preko katere je bila poveznjena plastična »lupina« karoserije. Samosvoje je bilo tudi odpiranje vrat, ki so se deloma pogreznila v pragove.

Tehnika je bila večinoma prevzeta iz serije 3, od koder je prišel tudi 2,5-litrski vrsti šestvaljnik z nazivno močjo 125 kw (170 KM), ki je ob lastni masi avta 1.250 kg zadoščal za največjo hitrost 225 km/h.

Večinoma ročno izdelane avte je BMW prodajal za bogatih 80.000 nemških mark, pri čemer so njegovo proizvodnjo leta 1991 sklenili po natanko 8.000 izdelanih ponovitvah.

 

Kar so vsi roadsterji do leta 1995 predstavljenga Z3 počeli v razmeroma majhnih številkah, je eden bolj dostopnih roadsterjev nadgradil z bogato ponudbo motorjev in privlačnostjo v vseh pogledih. Za dobre prodajne številke in tudi nekaj ekskluzivnosti so tako poskrbeli motorji, ki so pokrivali razpon moči od najmanj 85 kW (115 KM) do največ 236 kW (321 KM) v M roadsterju, ki je sicer poganjal tudi športnega M3.

 

Novo stoletje in tisočletje je BMW izkoristil za predstavitev posebnega roadsterja Z8, ki se je neprikrito spogledoval z legendarnim 507. Eleganten in lep roadster pa ni bil le paša za oči, temveč tudi pravi atlet, saj ga je poganjal petlitrski 400-»konjski« agregat iz takratnega M5. Z njim je 4,4 metra dolg, 1,83 metra širok in 1,31 metra visok roadster obvozil slavni Nürburgring v vsega 8 minutah in 15 sekundah.

 

Predzadnji model, s katerim je želel BMW dvigniti raven hišnih roadsterjev je bil Z4, ki je leta 2002 deloma nadomestil upokojenega Z3, deloma pa se je želel uvrstiti nad njega. Iz tega razloga je tudi zamenjala številka 4 številko 3 v njegovem imenu.

Na voljo že od vsega začetka z naborom šestvaljnih motorjev z zgornjega dela ponudbe je sprva ciljal na povsem druge kupce kot manjši in tudi cenejši predhodnik, a s časom je BMW uvidel, da petičnih kupcev, ki išče zmogljiv raodster ni dovolj, tako da je razširil ponudbo še z manjšimi in šibkejšimi motorji. Paleto je tudi tu zaokrožil na vrhu Z4 M roadster, ki ga je ravno tako poganjal vrstni šestvaljnik iz takratnega M3.

 

 

Roadsterska zgodba BMW-jev je leta 2008 zapeljala v novo smer v podobi novega Z4, ki se je prilagodil željam trga in zamenjal zložljivo platno nad glavami voznika in sovoznika s trendovsko zložljivo pločevino, z naborom bolj zmogljivih šestvaljnikov pa več kot očitno spet nagovarja predvsem premožnejše posameznike. Če bo všečna podoba in napredna tehnika dovolj za osvojitev prepotrebnih kupcev, pa bo pokazal čas.