Trinajst let
Če si se leta 2002 pohvalil, da si kupil povsem novo Kio Sorento, je večina sogovornikov naredila le kisel obraz, kot bi jim ponudil toplo pivo. Takrat je na naših cestah že kraljeval nekaj let stari BMW X5, Porsche je ravnokar pripeljal model Cayenne in Volkswagen je predstavil svojega paradnega konja Touarega. Ob taki družbi druge reakcije niti nisi mogel pričakovati, Kie se je še vedno držal status drugorazredneža, ki so si ga vsi zapomnili predvsem po modelu Pride. Saj veste, to je tista mala škatlica z razbarvanimi zadnjimi žarometi.
A je kljub raznim zadržkom Sorento takrat veljal za všečnega športnega terenca, ki je bil terensko zmogljiv in značajsko prepoznaven. Priznam, nad videzom prve generacije nisem navdušen niti danes, še manj nad drugo generacijo, ki je bila vse prej kot tipični predstavnik evropske falange. Kombijevska oblika, plastični dodatki v drugačni barvi kot karoserija in veliki žarometi so jasno nakazovali Sorentov korejski izvor. Kar trinajst let smo morali čakati na tisto pravo, ki ne sproža kremženja. Novi Sorento je odvrgel rokavice: postal je markanten in mogočen predstavnik razreda športnih terencev, ki je v ponos znamki in zaradi evropskih korenin pravi tekmec celo zgoraj naštetim konkurentom.
Pustolovec
Sorento se zaradi atletske postave, dimenzijske rasti in markantnega videza odmika od svojega prvotnega poslanstva, biti zmogljiv športen terenec. V 
prvi vrsti želi ugajati širokemu spektru kupcev, zato je bistveno bolj vpadljiv od svojih prednikov. Gromozanska maska hladilnik z dvema podolgovatima ksenonskima žarometoma in predimenzionirani meglenki tvorijo jedro zunanje privlačnosti, ki se počasi izgublja proti zadku. Bočni del, razen res velikih aluminijastih platišč ne prinaša nič razburljivega, se pa lepo vidi 10-centimetrski prirastek dolžine in bolj kupejevsko zaključena strešna linija. Skupek oblikovalskih rešitev se logično zaključi v zadku, kjer pozornost jemljejo veliki žarometi. Brez najmanjšega sramu lahko rečem, da je Sorento odrasel, z leti pa, tako kot George Clooney, samo pridobiva na svojem šarmu.
Zaradi svoje masivnosti ni najbolj primeren partner pri izrazito zahtevnih podvigih, a bo podprt s štirikolesnim pogonom in 147 kilovati presenetil marsikoga. Kljub temu, da bo največ časa preživel v mestu in na avtocesti, sem želel, da se umaže in pokaže svoj pustolovski duh. Ker si terenec takšnega kalibra zasluži terenske fotografije, sem zavil z urejene poti in Sorenta postavil pred marsikatero oviro. Klanci, blato, voda, kamenje, makedam in še marsikaj je prevozil z odliko, se umazal in bil pri tem ponosen, jaz pa vesel in nasmejan do ušes. Ni kaj, fantje ljubimo blato in z veseljem se usedem za volan takega, ki mi to veselje še podkrepi.
Manj je več
Nad videzom in funkcionalnostjo potniške kabine so bdeli v Kiinem nemškem oblikovalskem centru, a je celotna struktura podrejena predvsem pravilu manj je več. Tako lahko v notranjosti zasledimo tri glavna področja upravljanja. Prvi in najbolj očiten je seveda ogromen zaslon na dotik in pripadajoča stikala, ki prinašajo preprosto in hitro upravljanje z avdio sistemom in ostalimi zabavnostnimi vsebinami. Drugo področje je v sredini armaturne plošče in služi upravljanju s klimatsko napravo in funkcijami sedežev, ki so lahko ogrevani ali hlajeni. Tretje področje, vsaj v moje primeru tudi najmanj uporabljano, je pri prestavni ročici 6-stopenjskega samodejnega menjalnika. Tam lahko, poleg nastavitev pogona, prilagajamo vozne programe, pregledujemo okolico s pomočjo kamer in vklapljamo parkirna pomagala. Ja, Sorentno parkira tudi sam. Uspešno! Manjši skupek stikal je še levo od volanskega obroča in služi upravljanju varnostno asistenčnih sistemov.
Tokratni testni primerek je krasila oznaka EX Exclusive, največ, kar trenutno premore Kia. Poleg številnih varnostno-asistenčnih sistemov je zajeten spisek dodatne opreme dopolnil še 360-stopinjski sistem kamer, ozvočenje Infinity in ostali bonbončki, a je tudi brez njih Sorento v potniški kabini izredno prostoren in udoben. Ni velik le na zunaj, temveč bo zlahka sprejel pet potnikov, zadaj pa bi lahko sedel tudi kakšen košarkaš. Enako velja tudi za prtljažni prostor, ki je velik že v osnovi, skupaj s prilagodljivo zadnjo klopjo pa njegova uporabnost in velikost stopata še stopničko višje.
Stereotipi so zato, da se jih ruši
Sorento trenutno v segmentu večjih športnih terenecev ponuja najboljše razmerje med ceno, opremo in pogonsko zmogljivostjo. Dejstvo. Za 55 tisočakov ponuja veliko, poleg izdatnih dimenzij, res dolgega seznama dodatne opreme, so tukaj še štirikolesni pogon, zmogljiv 2,2-litrski dizelski agregat in 6-stopenjski samodejni menjalnik. Po vozniški plati zaostaja za tekmeci in ne nudi tako pristne vozniške izkušnje, a po drugi strani nudi najboljše razmerje med udobjem in splošnimi voznimi lastnostmi. Ni divjak, bo pa svoje delo opravil zgledno in bo zadovoljil povprečnega uporabnika, ki od takšnega vozila pričakuje zmerno terensko zmogljivost in umirjenost v vožnji. S svojim zunanjim videzom pa zna Sorento podreti marsikateri stereotip o korejskih avtomobilih.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen