»Hudiča, spet sem pozabil …«, sem med vožnjo precej nejevoljno zasikal skozi zobe. In kljub temu, da sem že pošteno zamujal v službo, sem vseeno odbrzel nazaj domov. »Ah, saj bom v 28 sekundah nazaj …«, sem še pomislil ter pustil avto prižgan na domačem dvorišču. V naglici pritisnil še na tisto malo, umetelno oblikovano tipko, ki menda »potrebuje tako zelo malo prostora, da je lahko prostor med sedežema izkoriščen še za kaj drugega«, da bi vklopil ročno zavoro.
A ko se vrnem nazaj, od gromozanskega presenečenja izbuljim oči. Na parkirnem prostoru, kjer sem še pred 28 sekundami zapustil jeklenega lepotca na štirih kolesih … ni bilo ničesar več! Tisti delček sekunde popolne zmede in rahle panike se je zdel daljši od Velikonočne maše v farni cerkvi. Izza sosedove žive meje je vame bolščal črn maček z velikimi rumenimi očmi, hladen dež je polzel po mojih trepetajočih ramenih in nedaleč stran v bližnji hosti s kotičkom levega očesa uzrem obrise bleščečega jeklenega lepotca, kako med dvema kostanjema žalostno sloni na veliki in ostri skali.
Priznati moram, da se mi je v tistem hipu pred očmi odvrtel celoten življenjski cikel bleščečega avtomobila. Vse od njegovega rojstva tam onkraj sedmih gora in sedmih voda, njegove prve vožnje z vlakom, najinega skupnega šamponiranja v avtopralnici, pa vse do tokratne najstniške zgode, ko se je muhavo odločil, da ne bo ubogal mojega ukaza, da bi vklopil ročno zavoro in se je raje povsem samovoljno »sprehodil« do bližnjega gozda. A že takoj v naslednjem trenutku me je prijela neka neustavljiva želja, da bi že sredi tiste zaraščene hoste pričel iz avtomobila trgati celotno inštalacijo super modernega in ergonomskega električnega parkirnega pomočnika, ki »menda precej (?!?) prihrani na masi avtomobila, saj je precej manj sestavnih delov«. Ter vanj prišvasal tisti vsem nam prepoznavni pecelj, ki smo ga pred časom poznali kot klasično ročno zavoro!
Sicer povsem razumem proizvajalce, da so v avtomobilizmu določene novotarije potrebne, ki naj bi nam olajšale vsakodnevne vožnje. Deloma jih tudi vsaj malce razumem, da venomer iščejo cenejše in ugodnejše rešitve. A priznati moram, da pa se jim je pri elektroniziranih ročnih zavorah le malce zataknilo. Tudi zaradi tega, ker proizvajalci nikakor ne zmorejo (morda niti nočejo) poenotiti principov delovanja. Tako pri različnih avtomobilih enostavno več ne veš, pod kakšnimi pogoji se bo elektronizirani »hudič« vklopil in sprostil. Se je potrebno za sprostitev ročne najprej privezati? Bodo elektronski gizmoti zadrževali avto tudi, ko bom izstopil iz vozila? Se bo samodejno sprostila, ko bom pritisnil na stopalko za plin? Kako jo boš sprostil, če se, bog ne daj, izprazni akumulator? In kje za vraga se že skriva tipka za vklop ročne zavore???
Tovrstno igračkanje proizvajalcev pri tolikanj varnostno pomembnem dodatku v avtomobilih, kot je ročna zavora, tako postaja počasi nedopustno! In celo med avtomobilsko fanatičnimi Nemci ravnokar poteka peticija za vrnitev klasične ročne zavore. Saj so celo redoljubni Germani ugotovili, da je »neugledno« vlečenje peclja ročne zavore bistveno bolj »zihr«, kot pa buljenje v 2 milimetra veliko indikatorsko LED diodico na tipki za vklop. Ob tem lahko zgolj še zmolim dve zdravamariji, da se ne bi v bližnji prihodnosti našel kakšen računalniški frik, ki bi upravljalo ročne zavore namestil na osrednji toucscreen zaslon, pred samo uporabo le-te pa bi si moral preko Google Play še namestiti aplikacijo »Parking Brake«.
Tako sem tistega usodnega jutra, ko sem v dežju sedel na rahlo gnilem smrekovem štoru sredi hoste, otožno razmišljal, da se ne bi ravno svet podrl, če bi imel v bleščečem jeklenem lepotcu »manj izkoriščen prostor med sedežema« in če bi »zaradi precej več sestavnih delov« imel za par dekagramov težje vozilo.
Tekst: Chan; foto: Liftarn
Mnenja uporabnikov
16 komentarjev za "Chanov kotiček: Odročna ročna"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Elektronika v avtu, zakon. Elektronska ročna? Hvala bogu. Edino kar je nuno potrebno je standardizacija delovanja pri vseh znamkah, da bi bilo povsod enako. Idealni avto ima volan in 1 touchscreen za kontrolo vseh jajc. Avta brez prostoročnega ključa pa itak več ne pogledam. Že sanjam…Tesla!
Avomatska je je zakon. Pri Scenicu se sama zategne in odtegne, tako da ne vem kaj imate ob tem za razmisljat?
Samo to bom povedal, da kdor mora pri klasični ročni ekstra razmišljat kako in kaj, ni več za na cesto. Brez zamere, ampak take osnovne stvari ti MORAJO po xx letih vozniških izkušenj biti čisti avtomatizem, rutina. Enako je s ključem in vžigom, ne vem o čem točno je treba tu razmišljat?! :S
Tudi sam vozim različne avte in tem primeru kot si gatudi omenil (pan-am) se pa strinjam, da je bolj enostavno in hitreje uporabljati navado ročno zavore, ker je pri vseh skoraj enako. Res je pa tudi to, da se moraš ravno tako itak navaditi kao se vklopi luči, preklop dolge-kratke, kako vžgeš brisalce, kje so smerokazi, kako se nastavi sedež, kje nastaviš in ogledala, da ne govorimo še o dodatkih kot so tempomat, klimatska naprava, avtoradio, navigacija…. Vse to ponavadi sicer nastavljamo ko se že vozimo ,zato je še tolkio bolj nevarno, ampak smo vseeno vzeli v zakup da to pač imamo in se moramo navaditi pri ročni pa vsi nekaj jamrajo, ker je pač to potrebno pogruntati preden sploh lahko spelješ. Se pa povsem stirnjam s tabo da za servisiranje so ti avta daleč od enostavnega in čedalje slabše je tako, da Kemala in podobne lahko verjetno kar počasi pozabimo. (Tudi sam sem na svoji katri veliko popravil in poservisiral medtem ko zdaj že precej manj, v prihonosti bo pa tega verjetno še manj.)
Vozim avte z avtomatsko in z navadno ročno. In ne vidim nobenega plusa pri avtomatski. Kdor omenja udobje … navadno ročno zategnem in sprostim intuitivno, “avtomatično”, brez kakršnegakoli razmišljanja. Ne glede na to, v katerem avtu sedim, avtomatično sežem do ročke, ne da bi gledal in razmišljal. Potem pa se vsedem v avto z avtomatsko ročno. Hm, kje je gumb? Ok, našel. Kako že deluje v tem avtu? Se zategne sama, ali je treba to narediti z gumbom? Hm, kako že? Ga je za aktiviranje parkirne zavore treba pritisniti noter, ali povleči ven? … in tako mi uporaba navadne ročne vzame sekundo in nič razmišljanja, uporaba avtoamatske pa vsaj 5 sekund in nekaj 10 možganskih ciklov.
Drug vidik je popravljivost. Navadno ročno bo vsaj za prvo silo znal popraviti tudi Kemal v odročni vasici vzhodne Turčije. Avtomatska? Brez testerja (računalnika) ne moreš nič.
Žal avtomobili postajajo čedalje bolj “zaprtokodni” (tudi če imaš znanje, jih ne moreš sam popraviti, ker nimaš dostopa – računalnika, posebnih orodij, poznavanja postopkov…). Nekako tako kot bodo kmalu izumrli klasični PC-ji in bo šraufanje po njih ostalo samo še spomin na neke bolj svobodne čase.