V zadnjem času imam občutek, da se avtomobilski proizvajalci čedalje bolj perfidno trudijo, kako bi nam potegnili iz žepov čim več denarja. Ter nam z raznoraznimi mikavnimi tehnološkimi igračkami, brez katerih nam v teh časih (menda) živeti ni, precej uspešno natikajo oslovska ušesa. Pa najsi gre za (par sto evrov drago) ambientalno osvetlitev notranjosti, ali pa kakšno doplačljivo online storitev za dostop do proizvajalčevih aplikacij – zadevščine, ki so ti, podobno kot razvajenemu petletnemu frocu nova plišasta igračka, zanimive največ dva dni, potem pa na njih povsem pozabiš.
Sicer bi znal kdo ob tem pripomniti, da malce pretiravam, saj se tudi v avtomobilizmu časi precej drastično spreminjajo (»včasih so se tudi s konjsko vprego prevažali«) in s tem posledično same navade voznikov. In da je dandanes mlajšim voznikom (tzv. generaciji »Z«) menda že najbolj pomembno pri avtomobilu, če večopravilna enota uporablja sistem »Apple CarPlay« ali »Android Auto«, bistveno manj pa (ali pa sploh ne) same tehnične karakteristike avtomobila.
Pa saj človek še nekako razume ves tehnološki napredek v zadnjih letih, ki – ne zgolj po grobi teoriji tehnološkega determinizma – čedalje bolj vpliva na razvoj družbe. Ampak, resno, kako za vraga pa mi sploh lahko pomagajo v avtomobilu nekateri (nič kaj poceni!) elektronski pripomočki, ki naj bi menda čedalje bolj osmišljali moj življenjski slog?!? Kakšen smisel ima recimo funkcija »MirrorLink«, s katero lahko prezrcalim zaslon svojega pametnega telefona na displej avtomobilske multimedijske naprave? Da bom lahko celo med vožnjo igral Angry Birds ter vmes še po Facebook-u lajkal raznorazne egocentrične nebuloze? In čemu mi pomaga sistem glasovnega upravljanja, če je potrebno, podobno kot pri hiperaktivnemu eno leto staremu koker španjelu, vsaj šestkrat ponoviti ukaz, preden te razume in uboga?
Priznam, da me velika večina takšnih in drugačnih elektronskih igrač, ki naj bi bile prvenstveno namenjene boljšemu počutju voznika in potnikov, še vedno niso niti pod razno prepričale. Celo nasprotno! Sam sem mnenja, da tovrstne igračarije toliko sodijo v avtomobil, kot kondomat v klošter – za zabavo sicer že mora biti poskrbljeno, a le če je ambient primeren!
Tako sem v teh modernih časih, ko nas proizvajalci čedalje bolj atakirajo s sodobnimi info-zabavnimi sistemi, ki so, roko na srce, namenjeni zgolj in samo dokaj enostavnemu večanju njihovih dobičkov, precej vesel, ko v avtomobilu ugledam kakšen povsem enostaven in nič kaj zakompliciran radijski sprejemnik. Saj veste, tisti skorajda že pozabljen radijski artefakt, ki se ponaša s šestimi gumbi, namenjenim najljubšim radijskim postajam ter velikim vrtljivim gumbom za nastavitev glasnosti. In pri katerem zaman iščeš kakšen super moderen LCD zaslon na dotik, na katerega moraš s filigransko natančnostjo tapkati z mezinčkom vsaj 30 sekund, če želiš ročno poiskati želeno radijsko frekvenco. Ter čedalje bolj ugotavljam, da kaj več med vožnjo niti ne potrebujem, pri čemer želim biti »online« zgolj in samo s svojimi sopotniki v avtu!
Tekst: Chan. Foto: Ken_Mayer
Mnenja uporabnikov
13 komentarjev za "Chanov kotiček: Smisel nepotrebnega"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Prosim, dodajte na seznam navigacijsko napravo. Mislim… 590 € doplačila in vsak GSM v trenutku najde VSE, kar iščem. Avto navigacija je 3x preplačana. Gre za SW, HW že v osnovi navigacijo omogoča. Torej kupim licenco in pretečene karte. Večinoma. In večinoma poiščem naslov že kar doma na Googlu in kasneje na HereDrive-u na Samsungu. Ker navigacija enostavno zahteva izključno hišni naslov. POI si pa lahko nekam zataknejo, ker jih očitno financirajo tisti na seznamu. In na največjo žalost, v mojem avtu je naložen HereDrive 🙁
Drugod je enako. Pred dnevi sem pošiljal sestri link do naslova v Ljubljani, do zdravstvene ustanove, ker v novi Dacii Duster ni naloženega drugega, kot samo ulica, brez hišnih številk. Peugeot – enako, Passat – enako. Google drive – ne najdem lokacije, ki je ne bi našel. In vodi brezhibno. Razmišljam: 590€ NE MOREM porabiti pri zdravi pameti, pa če prevozim celotno Evropo 500X po dolgem in počez in si vključim prenos podatkov Tujina. To je cca 22 let polne porabe po 4GB na mesec za EU in Balkan pri srednjem paketu pri najdražjem mobilnem operaterju in lahko ga uporabljam poljubno, povsod, v vseh prevoznih sredstvih, na vseh napravah.
Moje mnenje je pa tako, ko bomo tele zaslone na dotik osvojili tako kot smo gumbe se bomo ob oziranju za nazaj le se nasmehnili in si dejali kako smo lahko sploh vozili avto kjer je bilo potrebno upravljati z gumbi in se pri tem ne zleteli s ceste.
Vprasaj slepega kako bi fino osvojil branje knjige brez brailove pisave. Si predstavljas desetprstno slepo tipkanje na tablico. Enostavno ne gre. Pri avtomobilh se clovek navadi zaporedja in lokacije gumbov ze samo z beznim dotikom. Brez pogleda. Sedaj nam skusajo vzeti se to. Ker je lazje in cenejse za proizvodnjo, kao bolj urejena armaturna plosca in celo novinarji temu nasedejo.
Poleti sem imel na morju soseda, ki mu je na novem P308 crknil centralni zaslon na dotik. A je odvec povedati, da niti ventilacije ni imel.. pri 40C, kaj sele klime.
Hvala za tole 🙂 ; tudi sam namreč vozim Peugeota 308 SW in se počasi privajam na težave, ki me še čakajo.
Tudi jaz ne maram v avtu LCD zaslonov na dotik. Ni ga čez klasiko z gumbi saj gumb s prsti začutiš in ni potrebno odvračati pogleda s ceste. Tako ali tako pa imajo vsi avti komande na volanu s katerimi opraviš večino funkcij.
Jaz pa ne maram avto brez BT-ja
jaz sem pa v Hoferju kupil avtoradio za 90€, ki ima možnost povezave telefona prek bluetootha. Niti pod razno ne bom za to plačeval 10x dražje pri ceni avta…
Jaz pa ne maram nekaj naknadno montirano. Drugo je, če je avto star tam ni izbire, če je pa nov ima pa že večina pod serijsko opremo
Vsi imamo pametne telefone,mar ne, in med vožnjo itak moraš bit skoncentriran na njo.Avto,ki sem ga kupil iz salona,ni imel te krame in me to ni motilo,kot tudi,če bi je imel.Da bi doplačal za to 800 eura,ne hvala.